Romi
| Regije z večjim številom pripadnikov | |
|---|---|
| Jeziki | |
| romščina |
Romi (zgodovinsko, danes pa pogosteje slabšalno tudi Cigani) so etnična skupina, ki živi predvsem v evropskih državah Španije, Romunije, Francije, Bolgarije, Madžarske, Grčije, Rusije, Italije, Hrvaške, Srbije, Združenega kraljestva, Slovaške, Nemčije, Severne Makedonije, Ukrajine in Portugalske, tudi Slovenije; in deloma izven Evrope: ZDA, Braziliji, Turčiji in Mehiki. Izhajali naj bi iz Indije,[1][2][3][4][5][6] verjetno iz severozahodnih indijskih držav Radžastana[5][6] in Pandžaba.[5] V Evropi jih živi 8 do 10 milijonov. V popisu prebivalstva leta 2002 se je za Rome opredelilo 3.246 državljanov Republike Slovenije.[7] V Sloveniji deluje Romska skupnost, ki zagovarja pravice romske skupnosti.[8]
8. aprila 1971 je bil v Londonu prvi svetovni kongres Romov in v spomin na ta dogodek je bil 8. april izbran kot njihov svetovni dan.
Podskupine

Sinti
Sinti ali Zinti so skupina, ki živi predvsem v Srednji Evropi, tudi južneje, nekako na sredini celine. Oni imajo precej nemških besed; največ jih je v Nemčiji,[9][10][11] in v severni Italiji; Sinti sebe ne opredeljujejo kot Romi, vendar se njihov jezik le imenuje Romanes.[10]
Bajaži
V Medmurju ter v več naseljih Bačke, na primer v Vajski, večina Romov govori bajaški dialekt oz. jezik. V Orehovici je njihovo število preseglo tretjino prebivalstva in imajo po ustavi pravico do krajevnih napisov v svojem jeziku. Teh ne želijo v romskem jeziku, ker ga ne razumejo, ampak v svojem bajaškem.[12]
Poimenovanje v slovenščini
Za označevanje Romov se je v slovenskem jeziku zgodovinsko uporabljal izraz Cigani. Ta izhaja iz nemškega izraza Zigeuner, deloma pa je bil prevzet tudi prek madžarskega Cigány in srbohrvaškega Cigan. To, da so Rome Slovenci izvorno tako označili, dokazujejo tako umetnostna kot neumetnostna dela: ljudska pesmica Tecimo, bežimo,[13] roman Deseti brat,[14] Slovar Pohlinovega jezika,[15] Hipolitov Slovensko-nemško-latinski slovar,[16] Slovar stare knjižne prekmurščine,[17] Slovensko-nemški slovar Maksa Pleteršnika[18] in prav tako mnogo drugih strokovnih, zgodovinskih ali literarnih slovenskih virov. Prva izdaja Slovarja slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) za iztočnico cigan podaja dve definiciji: 1. pripadnik iz Indije priseljenega ljudstva, navadno brez stalnega bivališča in 2. zvit, lahkomiseln ali malopriden človek.[19] V tem slovarju še ni zabeležene besede Rom,[20] je pa izraz Rom drugače definiran v Slovenskem pravopisu in v drugi izdaji SSKJ. Izraz Cigan se v pogovornem jeziku uporablja še danes, se pa v sodobnem času v evropskih jezikih, tudi v slovenščini, opušča, saj se pojmuje kot slabšalen ter zato načeloma politično nekorekten in neetičen.[21] Nadomešča ga poimenovanje Rom, ki v romskem jeziku pomeni poročenega moškega in hkrati človeka.
Glej tudi
- Djelem, djelem - romska himna
- seznam ljudstev
Zunanje povezave
Sklici
- ↑ Hancock, Ian F. (2005) [2002]. We are the Romani People. Univ of Hertfordshire Press. str. 70. ISBN 978-1-902806-19-8: ‘While a nine century removal from India has diluted Indian biological connection to the extent that for some Romani groups, it may be hardly representative today, Sarren (1976:72) concluded that we still remain together, genetically, Asian rather than European’
{{navedi knjigo}}: Vzdrževanje CS1: postscript (povezava) - ↑ Mendizabal, Isabel (6. december 2012). »Reconstructing the Population History of European Romani from Genome-wide Data«. Current Biology. 22 (24): 2342–2349. doi:10.1016/j.cub.2012.10.039. ISSN 0960-9822. PMID 23219723.
- ↑ Sindya N. Bhanoo (11. december 2012). »Genomic Study Traces Roma to Northern India«. New York Times.
- ↑ Current Biology.
- 1 2 3 Meira Goldberg, K.; Bennahum, Ninotchka Devorah; Hayes, Michelle Heffner (28. september 2015). Flamenco on the Global Stage: Historical, Critical and Theoretical Perspectives - K. Meira Goldberg, Ninotchka Devorah Bennahum, Michelle Heffner Hayes - Google Books. ISBN 9780786494705. Pridobljeno 21. maja 2016.
- 1 2 Simon Broughton; Mark Ellingham; Richard Trillo (1999). World Music: Africa, Europe and the Middle East. Rough Guides. str. 147. ISBN 9781858286358. Pridobljeno 21. maja 2016.
Roma Rajastan Penjab.
- ↑ »Romi – kako iz labirinta stereotipov?«. RTV Slovenija. 5. april 2009. Pridobljeno 22. aprila 2016.
- ↑ »Romska skupnost«. gov.si. 19. september 2023. Pridobljeno 26. oktobra 2025.
- ↑ Jurová, Anna (2003). Vaščka, Michal; Jurásková, Martina; Nicholson, Tom (ur.). »From Leaving The Homeland to the First Assimilation Measures« (PDF). Čačipen Pal O Roma – A Global Report on Roma in Slovakia. Slovakia: 17. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 3. decembra 2013. Pridobljeno 7. septembra 2013.
the Sinti lived in German territory, the Manusha in France, the Romanitsel in England, the Kale in Spain and Portugal, and the Kaale in Finland.
- 1 2 Hübshmanová 2003.
- ↑ Kalaydjieva, Luba; Gresham, David; Calafell, Francesc (2. april 2001). »Genetic studies of the Roma (Gypsies): A Review«. BMC Medical Genetics. 2 (5): 5. doi:10.1186/1471-2350-2-5. PMC 31389. PMID 11299048.
- ↑ »Orehovica: Prvi ćemo imati hrvatsko-romske natpise«. Večernji list. Pridobljeno 23. oktobra 2022.
- ↑ Ljudska (1910). Tecimo, bežimo. Ljubljana: Zvonček. COBISS 31708673.
- ↑ Jurčič, Josip (1866). Deseti brat. Ljubljana: Vredništvo slovenskega Glasnika. COBISS 40545792.
- ↑ Snoj, Marko (2020). Slovar Pohlinovega jezika: na osnovi njegovih jezikoslovnih del. Ljubljana: ZRC SAZU. COBISS 31361283.
- ↑ Hipolit, Novomeški (2022). Slovensko-nemško-latinski slovar. Ljubljana: ZRC SAZU. COBISS 140844035.
- ↑ Novak, Vilko (2023). Slovar stare knjižne prekmurščine. Ljubljana: ZRC SAZU. COBISS 157561091.
- ↑ Pleteršnik, Maks (1893–1895). Slovensko-nemški slovar. Ljubljana: Knezoškofijstvo. COBISS 29032449.
{{navedi knjigo}}: Vzdrževanje CS1: zapis datuma (povezava) - ↑ »Cigan«. fran.si. Pridobljeno 24. septembra 2025.
- ↑ »Rom«. fran.si. Pridobljeno 24. septembra 2025.
- ↑ Schnabl, Bojan-Ilija (1998). Romi - evropske perspektive : evropska integracija - novi dejavnik družbenih odnosov. Koroški koledar 1999. Celovec: Slovenska prosvetna zveza, Založba Drava. str. 95–103. COBISS 238036. ISSN 2738-3466.
