Chrysoperla lucasina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Chrysoperla lucasina
Chrysopidae - Chrysoperla cfr. lucasina-2.JPG
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Arthropoda (členonožci)
Razred: Insecta (žuželke)
Red: Neuroptera (pravi mrežekrilci)
Družina: Chrysopidae (tenčičarice)
Rod: Chrysoperla
Vrsta: C. lucasina
Znanstveno ime
Chrysoperla lucasina
(Lacroix, 1912)

Chrysoperla lucasina je ena od petih sestrskih vrst navadne tenčičarice (Chrysoperla carnea)[1], žuželke iz družine tenčičaric, ki je razširjena predvsem po večjem delu Evrope, pa tudi po zahodni Aziji in severni Afriki. Skupaj s sestrskimi vrstami je znana predvsem po tem, da njene ličinke plenijo druge majhne žuželke, kot so listne uši, zaradi česar jo v kmetijstvu s pridom uporabljajo za biološki nadzor škodljivcev.

Opis[uredi | uredi kodo]

Od navadne tenčičarice se Chrysoperla lucasina loči po nekaj drobnih morfoloških značilnostih, predvsem pa po snubitvenih napevih, ki jih s tremulacijo proizvaja samec tako, da sunkovito potresava z zadkom, ne da bi se dotikal podlage. Na tak način nastajajo snubitveni napevi s frekvencami do 200 Hz. Tresljaje, ki se prenašajo po podlagi, zaznavajo s podkolenskimi (subgenualnimi) organi v nogah, na ta način pa se samci in samice sporazumevajo med seboj. Na podlagi frekvence se ti napevi uporabljajo za prepoznavanje različnih vrst.[1]

Na bazi sprednjega para kril imajo razvit timpanalni organ s katerim zaznavajo ultrazvočne frekvence od 13 do 150 kHz. Tovrstne frekvence pri lovu uporabljajo netopirji, tenčičarice pa ga zaznajo in se na ta način netopirjem lahko izognejo.[1]

Reference[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 1,2 "Chrysoperla lucasina (Lacroix, 1912)". Prirodoslovni muzej Slovenije. Pridobljeno dne 7. maja 2019.