Christopher Plummer

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Christopher Plummer
Portret
RojstvoArthur Christopher Orme Plummer
13. december 1929({{padleft:1929|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:13|2|0}})[1][2][…]
Toronto, Ontario, Kanada[3]
Smrt5. februar 2021({{padleft:2021|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:5|2|0}})[4] (91 let)
Weston[d][4]
Državljanstvo Kanada[5]
Poklictelevizijski igralec, filmski igralec, glasovni igralec, karakterni igralec, gledališki igralec, igralec
Leta aktivnosti1953–2021

Christopher Plummer (polno ime Arthur Christopher Orme Plummer), kanadski filmski, gledališki in televizijski igralec, * 13. december 1929, Toronto, Ontario, Kanada, † 5. februar 2021, Weston, Connecticut.

Christopher Plummer je po filmskem debiju v filmu Stage Struck leta 1958 v več kot pet desetletij dolgi filmski karieri posnel večje število filmov, med drugim Moje pesmi, moje sanje (1965), Battle of Britain (1969), Waterloo (1970), The Return of the Pink Panther (1975), Murder by Decree (1979), Dragnet (1987), Star Trek VI: The Undiscovered Country (1991), A Beautiful Mind (2001), Nicholas Nickleby (2002), National Treasure (2004), The New World (2005), Inside Man (2006), V višave (2009), The Imaginarium of Doctor Parnassus (2009) in The Girl with the Dragon Tattoo (2011).

Kljub mnogim filmskim, televizijskim in gledališkim vlogam je Plummer najbolj poznan po vlogi aristokratskega vdovca Georga von Trappa v glasbenem filmu Moje pesmi, moje sanje iz leta 1965, kjer je zaigral skupaj z Julie Andrews. V karieri se je lotil tudi različnih televizijskih projektov, med katerimi je najbolj poznana njegova stranska vloga v miniseriji Pesem ptic trnovk iz leta 1983, kjer je upodobil najprej nadškofa, nato pa kardinala Vittoria di Contini-Vercheseja. Upodobil je tudi več zgodovinskih osebnosti, med drugim Arthurja Wellesleyja v filmu Waterloo (1970), Rudyarda Kiplinga v The Man Who Would Be King (1975), Mikea Wallacea v The Insider (1999) in Leva Tolstoja v The Last Station (2009).[6]

Christopher Plummer je prejel številne nagrade in priznanja za svoje delo, med drugim je prejel oskarja, dve nagradi Tony, zlati globus, nagrado SAG in nagrado BAFTA. Leta 2012 je ob prejemu oskarja z 82-imi leti postal najstarejši igralec, ki je kdaj osvojil to nagrado.

Zgodnje življenje[uredi | uredi kodo]

Christopher Plummer se je rodil 13. decembra 1929 v Torontu v Ontariu kot edini otrok Isabelle Mary (rojene Abbott), ki je delala kot sekretarka dekana na univerzi McGill, in Johna Orma Plummerja, ki je prodajal vrednostne papirje. Po materi je pravnuk nekdanjega kanadskega premierja Sira Johna Abbotta in prapravnuk anglikanskega duhovnika in predsednika McGilla Johna Bethuneja. Kmalu po njegovem rojstvu sta se starša ločila, zato je odraščal pri Abbottovih v Sennevillu v Quebecu izven Montreala. Tukaj se je naučil tekoče govoriti angleško in francosko. Njegova daljna bratranca sta britanski igralec Nigel Bruce, ki je najbolj poznan kot Watson v filmu o Sherlocku Holmesu v režiji Basila Rathbonea, in Sir Michael Bruce, baron in novinar.[7]

Najprej je nameraval postati koncertni pianist, vendar je že v zgodnji mladosti razvil ljubezen do gledališča. Po gledanju filma Henry V iz leta 1944 se je začel ukvarjati z igranjem. V tem času je živel v Pine Avenueu v Montrealu, kjer je obiskoval šolo Montreal High, nato pa se je vpisal na šolo McGill.[8]

Leta 1946 je nastopil kot gospod Darcy v gledališki upodobitvi Prevzetnosti in pristranosti na Montreal Highu. Takrat je nanj postal pozoren gledališki kritik glasila Montreal Gazette Herbert Whittaker. Ta je 18-letnemu Plummerju priskrbel vlogo Ojdipa v Cocteaujevi predstavi La Machine infernale.[9]

Gledališče[uredi | uredi kodo]

Broadway[uredi | uredi kodo]

Christopher Plummer leta 1959.

Christopher Plummer je na Broadwayu debitiral januarja 1953 v le takrat izvedeni predstavi The Starcross Story. Naslednja predstava Home is the Hero je doživela 30 izvedb med septembrom in oktobrom 1954. Nastopil je tudi v predstavi The Dark is Light Enough, ki je bila izvedena 69-krat med februarjem in aprilom 1955 in kjer sta v glavni vlogi nastopila legenda Broadwaya Katharine Cornell in filmska legenda Tyron Power. Predstavo so izvedli v več različnih krajih. Kasneje istega leta se je pojavil v svojem prvem broadwayskem hitu ob Julie Harris (ki je osvojila nagrado Tony) v predstavi The Lark po zgodbi Jeana Anouilha. Po neuspešni igri Night of the Auk se je Plummer pojavil v uspešni igri Elie Kazana J.B., ki je nastala po knjižni predlogi s Pulitzerjevo nagrado nagrajenega Archibalda MacLeisha. Plummer je bil za to vlogo nominiran za svojega prvega Tonyja za najboljšega igralca. J.B. je sicer osvojila Tonyja za najboljšo predstavo, Kazan pa ga je dobil za najboljšo režijo.[10]

Po selitvi iz New Yorka v London se je Plummer v šestdesetih letih na Broadwayu pojavljal redkeje. Leta 1963 je nastopil v naslovni vlogi predstave The Resistible Rise of Arturo Ui v režiji Bertolta Brechta, ki pa ni bila uspešna. Nasprotno je velik uspeh doživela predstava The Royal Hunt of the Sun v režiji Petra Shafferja, kjer je Plummer igral konkvistadorja Francisca Pizarra. Vlogo Atahualpe je prevzel David Carradine, ki je prejel nominacijo za Tonyja. V filmski adaptaciji iz leta 1969 je Atahuallpo odigral Plummer. Med majem in junijem 1973 je na Broadwayu igral naslovno vlogo v glasbeni priredbi igre iz leta 1897 Cyrano de Bergerac, ki jo je priredil Edmond Rostand. Igro sta v izvirniku ustvarila Anthony Burgess in Michael J. Lewis. Za to vlogo je Plummer osvojil nagrado Tony za najboljšega igralca in nagrado Drama Desk Award. Kasneje istega leta je nastopil v vlogi Antona Čehova v priredbi Čehovih kratkih zgodb z naslovom The Good Doctor. Igro je ustvaril Neil Simon.[11]

V osemdesetih letih je na Broadwayu igral v dveh Shakespearjevih tragedijah. V Othellu je nastopil v vlogi Iaga ob Jamesu Earlu Jonesu, v Macbethu pa je igral naslovno vlogo, kjer je ob njem igrala Glenda Jackson. Vloga Iaga mu je prinesla novo nominacijo za Tonyja. Leta 1994 je z Jasonom Robardsom nastopil v igri No Man's Land v režiji Harolda Pinterja, tri leta pozneje pa še v uspešni igri Barrymore. Vloga Johna Barrymorja mu je prinesla še drugo nagrado Tony in tudi drugo nagrado Drama Desk Award. Ponovno je bil za Tonyja in Drama Desk Award nominiran leta 2004 za vlogo v Kralju Learju, tri leta pozneje pa še enkrat za Tonyja za vlogo Henryja Drummonda v igri Inherit the Wind.[12]

Zasebno življenje[uredi | uredi kodo]

Christopher Plummer se je poročil trikrat. Njegova prva žena je bila od leta 1956 igralka Tammy Grimes, s katero ima edino hčer Amando (rojeno leta 1957), ki je prav tako igralka. Kot je navedel v svoji avtobiografiji, s hčerko v njenih zgodnjih in najstniških letih nista imela stikov. Pozneje sta navezala prijateljski odnos. 4. maja 1962 se je poročil z novinarko Patricio Lewis. Ločila sta se leta 1967. S tretjo ženo, britansko plesalko in igralko Elaine Taylor, se je poročil 2. oktobra 1970. Z njo živi v več kot 100 let stari predelani kmečki hiši v Westonu v Connecticutu. Leta 2015 je Plummer svojo nepremičnino v istem kraju prodal za 11,2 milijona dolarjev.[13]

Novembra 2008 je pri Alfredu A. Knopfu izdal spomine z naslovom In Spite of Myself. Plummer je tudi pokrovitelj gledališkega muzeja Kanade.[14]

Vloge[uredi | uredi kodo]

Filmi[uredi | uredi kodo]

Leto Naslov Vloga Opombe
1958 Stage Struck Joe Sheridan
Wind Across the Everglades Walt Murdock
1964 The Fall of the Roman Empire Komod
1965 Moje pesmi, moje sanje Georg von Trapp
1966 Inside Daisy Clover Raymond Swan
Triple Cross Eddie Chapman
1967 The Night of the Generals Erwin Rommel
Oedipus the King Oedipus
1968 Nobody Runs Forever Sir James Quentin
1969 Battle of Britain Squadron Leader Colin Harvey
The Royal Hunt of the Sun Atahualpa
Lock Up Your Daughters! Lord Foppington
1970 Waterloo Arthur Wellesley
1973 The Pyx Dt. Sgt. Jim Henderson
1974 After the Fall Quentin
The Happy Prince The Happy Prince Kratki film
1975 The Spiral Staircase Dr. Joe Sherman
The Return of the Pink Panther Sir Charles Litton
Conduct Unbecoming Major Alastair Wimbourne
The Man Who Would Be King Rudyard Kipling
Sarajevski atentat Franc Ferdinand
1976 Aces High Captain 'Uncle' Sinclair
1977 The Assignment Captain Behounek
The Disappearance Deverell
Silver Blaze Sherlock Holmes
1978 The Silent Partner Harry Reikle
International Velvet John Seaton
1979 Starcrash The Emperor
Murder by Decree Sherlock Holmes Nagrada Genie za najboljšega glavnega igralca
Hanover Street Paul Sellinger
1980 Somewhere in Time William Fawcett Robinson
1981 Eyewitness Joseph
The Amateur Professor Lakos Nominiran za nagrado Genie za najboljšega glavnega igralca
1984 Lily in Love Fitzroy Wynn / Roberto Terranova Alternativni angleški naslov Playing for Keeps, madžarski naslov Játszani kell, režija Károly Makk
Dreamscape Bob Blair
Highpoint James Hatcher
Terror in the Aisles arhivski posnetek Dokumentarec
Ordeal by Innocence Leo Argyle
1986 The Boy in Blue Knox
The Boss' Wife Mr. Roalvang
An American Tail Henri Posodil glas
Vampire in Venice Professor Paris Catalano
1987 Dragnet Reverend Jonathan Whirley
I Love N.Y. John Robertson Yeats
The Man Who Planted Trees pripovedovalec
The Gnomes' Great Adventure pripovedovalec
1988 Light Years Metamorphis
Shadow Dancing Edmund Beaumont
The Making of a Legend: Gone with the Wind pripovedovalec Dokumentarec
1989 Souvenir Ernst Kestner
Mindfield Doctor Satorius
Kingsgate
1990 Where the Heart Is Jerry
Red Blooded American Girl Dr. John Alcore
Money Martin Yahl
1991 Firehead Colonel Garland Vaughn
Rock-a-Doodle Grand Duke Posodil glas
Zvezdne steze 6: Nepoznana dežela General Chang
1992 Impolite Naples O'Rorke Nominiran za nagrado Genie za najboljšega stranskega igralca
Malcolm X Chaplain Gill
Liar's Edge Harry Weldon
1994 Wolf Raymond Alden
Crackerjack Ivan Getz
1995 Dolores Claiborne Det. John Mackey
1995 12 Monkeys Dr. Goines
1996 The Conspiracy of Fear Joseph Wakeman
1997 Babes in Toyland Barnaby Crookedman Posodil glas
1998 Hidden Agenda Ulrich Steiner
The First Christmas pripovedovalec
Blackheart Holmes
The Clown at Midnight Mr. Caruthers
1999 Madeline: Lost in Paris pripovedovalec
The Insider Mike Wallace Osvojenih več nagrad in nominacij
2000 Dracula 2000 Abraham Van Helsing
2001 Lucky Break Graham Mortimer
A Beautiful Mind Dr. Rosen Nominiran za nagrado Screen Actors Guild
Full Disclosure Robert Lecker
2002 Ararat David Nominiran za nagrado Genie za najboljšega glavnega igralca
Nicholas Nickleby Ralph Nickleby Osvojena nagrada
2003 Blizzard Božiček Nominiran za nagrado Genie za najboljšega stranskega igralca
The Gospel of John pripovedovalec
Cold Creek Manor Mr. Massie
2004 Zaklad pozabljenih John Adams Gates
Alexander Aristotel
2005 Must Love Dogs Bill Nolan
Syriana Dean Whiting
The New World Captain Newport
2006 Inside Man Arthur Case
The Lake House Simon Wyler
American Experience pripovedovalec/James Tyrone
2007 Man in the Chair Flash Madden
Closing the Ring Jack
Emotional Arithmetic David Winters Nominiran za nagrado Genie za najboljšega glavnega igralca
Already Dead Dr. Heller
2009 Caesar and Cleopatra Gaj Julij Cezar
V višave Charles Muntz Posodil glas
My Dog Tulip J.R. Ackerley Posodil glas
9 1 Posodil glas
The Imaginarium of Doctor Parnassus Doctor Parnassus
The Last Station Lev Nikolajevič Tolstoj Nominiran za več nagrad, med drugim za oskarja in zlati globus
2010 Beginners Hal Fields Oskar za najboljšega stranskega igralca, nagrada BAFTA in še več drugih nagrad, nominacije za več nagrad
2011 Priest Monsignor Orelas
Barrymore John Barrymore
The Girl with the Dragon Tattoo Henrik Vanger
2013 The Legend of Sarila Croolik Posodil glas
2014 Elsa & Fred Fred Barcroft
Hector and the Search for Happiness Professor Coreman
The Forger Joseph Cutter
2015 Danny Collins Frank Grubman
Pixies Pixie King Posodil glas
Remember Zev Guttman
2016 The Exception Viljem II. Nemški
Howard Lovecraft and the Frozen Kingdom Dr. West Posodil glas
2017 Boundaries Jack V postprodukciji
The Star Herod Veliki Posodil glas, v postprodukciji
The Man Who Invented Christmas Ebenezer Scrooge V produkciji

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ SNAC — 2010.
  2. ↑ 2,0 2,1 Internet Broadway Database — 2000.
  3. ↑ Record #128587547 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  4. ↑ 4,0 4,1 https://deadline.com/2021/02/christopher-plummer-dies-91-sound-of-music-all-the-money-in-the-world-star-1234688379/
  5. ↑ https://torontosun.com/news/national/canadian-actor-christopher-plummer-dies-at-91
  6. ↑ Abel, Judy (31. januar 2010). »At 80, Plummer has arrived at his 'Station'«. The Boston Globe. Pridobljeno 23. julija 2017.
  7. ↑ »Montrealer Christopher Plummer triumphs at Academy Awards«. CTV News Montreal. 27. februar 2012. Pridobljeno 23. julija 2017.
  8. ↑ »Stars gather to honor Olivier's career«. Boca Raton News. 28. april 1983. Pridobljeno 23. julija 2017.
  9. ↑ »A famous son, a forgotten father«. Beach Metro. 19. maj 2015. Pridobljeno 23. julija 2017.
  10. ↑ Plummer, Christopher (2009). In Spite of Myself. Random House of Canada.
  11. ↑ Annicone, Tony. »"The Good Doctor"«. THE THEATER MIRROR, New England's LIVE Theater Guide. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. aprila 2017. Pridobljeno 14. septembra 2017.
  12. ↑ »Christopher Plummer«. Playbill. Pridobljeno 14. septembra 2017.
  13. ↑ Heffter, Emily (23. februar 2015). »Update: Christopher Plummer's Former Estate Sold for $11.2M«. Zillow Porchlight. Pridobljeno 23. julija 2017.
  14. ↑ »About us«. Theatre Museum Canada. Pridobljeno 23. julija 2017.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Christopher Plummer.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Christopher_Plummer&oldid=6085568«