Chiang Rai
Chiang Rai เชียงราย ᨩ᩠ᨿᨦᩁᩣ᩠ᨿ | |||
|---|---|---|---|
Mestna občina | |||
| Chiang Rai Municipality เทศบาลนครเชียงราย ᩅ᩠ᨿᨦᨩ᩠ᨿᨦᩁᩣ᩠ᨿ | |||
 Urni stolp v Chiang Raiju | |||
| |||
  Chiang Rai Lega na Tajskem | |||
| Koordinati: 19°54′34″N 99°49′39″E / 19.90944°N 99.82750°E | |||
| Država |  Tajska | ||
| Provinca |  provinca Chiang Rai | ||
| Okrožje | Mueang Chiang Rai | ||
| mestna občina | 13. februar 2004[1] | ||
| Ustanovitelj | kralj Mangrai | ||
| Podokrožja | 4
| ||
| Upravljanje | |||
| • Vrsta | mestna občina | ||
| • Župan | Wanchai Chongsutthamani | ||
| Površina | |||
| • Skupno | 6.085 km2 | ||
| Nadm. višina | 390 m | ||
| Prebivalstvo (2012) | |||
| • Skupno | 69.888 | ||
| • Gostota | 11 preb./km2 | ||
| Časovni pas | UTC+7 (ICT) | ||
| Poštne številke | 57000 | ||
| Area code | (+66) 53 | ||
| Spletna stran | chiangraicity | ||
| Chiang Rai | |
 "Chiang Rai" v tajščini (zgoraj) in severni tajščini v tajski pisavi (spodaj) | |
| Predloga:Infopolje Kitajsko/Thai | |
| severna tajsščina ime | |
|---|---|
| severna tajsščina | ᨩ᩠ᨿᨦᩁᩣ᩠ᨿ เจียงฮาย [tɕīaŋ hāːj] |
Chiang Rai (tajsko เชียงราย, izgovorjava [tɕʰīaŋ rāːj]; Northern Thai ᨩ᩠ᨿᨦᩁᩣ᩠ᨿ, izgovorjava [tɕīaŋ hāːj]) je najsevernejše večje mesto na Tajskem s približno 70.000 prebivalci. Je v okrožju Mueang Chiang Rai v provinci Chiang Rai. Chiang Rai je bil ustanovljen kot glavno mesto v času vladavine kralja Mangraija, leta 1262 n. št. Chiang Rai je UNESCO-va mreža kreativnih mest prepoznala kot mesto oblikovanja.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Mesto je leta 1262 ustanovil kralj Mangrai[2]:208 in postalo je prestolnica rodbine Mangrai. Beseda Chiang v tajščini pomeni 'mesto', zato bi Chiang Rai pomenil 'mesto (Mang) Rai'. Nato je Chiang Rai osvojila Burma in je ostal pod njeno oblastjo več sto let. Šele leta 1786 je Chiang Rai postal siamski vazal. Siam (kasneje Tajska) je leta 1893 priključil kraljestvo Chiang Mai kot Monthon, ki se mu je Chiang Rai pridružil pozneje leta 1910. Šele leta 1933 je Chiang Rai postal polnopravna provinca Tajske.
Leta 1432, med vladavino kralja Sam Fang Kaena iz rodbine Mangrai (1402–1441), so v Chiang Raiju, ko je potres razbil chedi v Wat Phra Kaeo v mestu Chiang Rai, odkrili Phra Kaeo ali Smaragdni Buda, najbolj cenjen kip Bude. V njem so nato videli skrito žadasto figuro. Druga pripoved zgodbe pravi, da so Smaragdnega Budo na hitro prekrili z blatom tik preden so roparji vstopili, da bi plenili. Mnogo let pozneje so v nerodnem blatnem Budi dejansko našli veličasten žadasti kip, morda zaradi zgoraj omenjenega potresa, ki je povzročil, da se je odlomil kos gline in razkril žad pod njim.
Leta 1992 so mestni steber premaknili iz Wat Klang Wiang v Wat Phra That Doi Chom Thong, kjer je znan kot Sadue Mueang (tajsko สะดือเมือง), 'popek' ali omfalos mesta.
Geografija
[uredi | uredi kodo]Chiang Rai leži na ravni aluvialni ravnini reke Kok, pritoka Mekonga, med gorovjem Daen Lao na severu in gorovjem Phi Pan Nam na jugu. Reka Kok teče vzdolž severne strani Chiang Raija, teče proti vzhodu iz Burme pri mestu Tha Ton (ท่าตอม), se vije proti severovzhodu in se približno 40 kilometrov severovzhodno od mesta združi z reko Mekong. Reka Lao, pritok Koka, teče južno od Chiang Raija.
Znotraj mestnih meja so štirje mostovi, ki prečkajo reko Kok, vsak od juga proti severu. Večina terena, ki obdaja mesto Chiang Rai, je bodisi ravninsko bodisi zmerno hribovito. Izjema sta zahod in severozahod, kjer so vidni apnenčasti hribi, nekateri od njih imajo navpične izpostavljene pečine. To je tudi smer, kjer ima večina gorskih plemen v regiji svoje vasi, dlje od mesta.
Mesto je 860 kilometrov severno od Bangkoka, približno 200 kilometrov severovzhodno od Chiang Maija, 62 kilometrov južno od Mae Saija in burmanske meje; 60 kilometrov jugozahodno od mesta Chiang Saen ob reki Mekong nasproti Laosa; in 90 kilometrov severno od mesta Phayao. Zlati trikotnik, stičišče meja med Tajsko, Laosom in Mjanmarom, je 55 kilometrov severovzhodno od mesta.
Podnebje
[uredi | uredi kodo]Chiang Rai ima tropsko vlažno in suho podnebje (Köppnova podnebna klasifikacija Aw). Zime so precej suhe in tople. Temperature se dvignejo do aprila, ko je vroče s povprečnim dnevnim maksimumom 34,5 °C. Monsunska sezona traja od konca aprila do oktobra, z močnim deževjem in nekoliko nižjimi temperaturami čez dan, čeprav noči ostajajo tople. Sneg je bil prvič zabeležen leta 1955.
Demografija
[uredi | uredi kodo]Po podatkih tajskega nacionalnega statističnega urada je imelo občinsko okrožje Chiang Rai septembra 2010 199.699 prebivalcev. Ker se mesto širi v sosednja okrožja, lokalni prebivalci menijo, da je metropolitansko območje nekoliko večje. Mesto Chiang Rai je glavno mesto in poslovno središče province Chiang Rai, kjer živi 1,1 milijona prebivalcev.
Pomemben delež – 12,5 odstotka – prebivalstva je potomcev hribovskih plemen. Hribovska plemena je skupni izraz za manjšinske etnične skupine na severu Tajske, kot so Kareni, Akha, Lisu, Mjaoji in Hmong.
Budistični templji
[uredi | uredi kodo]- Wat Phra That Doi Chom Thong, 19°54.970′N 99°49.365′E / 19.916167°N 99.822750°E
- Wat Phra Kaeo, Chiang Rai, 19°54.704′N 99°49.647′E / 19.911733°N 99.827450°E
- Wat Phra Sing, Chiang Rai, 19°54.653′N 99°49.882′E / 19.910883°N 99.831367°E
- Wat Doi Khao Khwai, 19°52.892′N 99°48.582′E / 19.881533°N 99.809700°E
- Wat Rong Khun, 19°49.480′N 99°45.800′E / 19.824667°N 99.763333°E, sodoben tempelj, ki ga je od leta 1998 gradil tajski umetnik Chalermchai Kositpipat
- Chedi Doi Trimoorati, 19°57′36.48″N 99°49′14.70″E / 19.9601333°N 99.8207500°E
Znamenitosti
[uredi | uredi kodo]- Kip kralja Mangraija, ustanovitelja Chiang Raija (1239–1317)
- Wat Phra Kaeo Don Tao – kraj odkritja znamenitega Smaragdnega Bude, ki je od leta 1782 razstavljen v Wat Phra Kaeo v Bangkoku; čudovite lesene rezbarije in slike.
- Wat Rong Khun (วัดร่องขุ่น) – izjemen budistični tempelj v Tambon Ao Don Cha, ki ga je od leta 1998 zasnoval tajski umetnik Chalermchai Kositpipat.
- Wat Phra That Doi Chom Thong – zelo starodaven tempelj, kjer je bila leta 1260 pod kraljem Mangraijem odločena ustanovitev mesta Chiang Rai.
Spomenik kralja Mangraija
Vihara v Wat Phra Kaeo
Replika Smaragdnega Buda v Wat Phra Kaeo
Urni stolp v Chiang Raiju
Sadue Mueang, mestni omfalos
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ ,"ประกาศกระทรวงมหาดไทย เรื่อง เปลี่ยนแปลงฐานะเทศบาลเมืองเป็นเทศบาลนคร"
- ↑ Coedès, George (1968). Walter F. Vella (ur.). The Indianized States of south-east Asia. trans. Susan Brown Cowing. University of Hawaii Press. ISBN 978-0-8248-0368-1.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
