Charolles

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Charolles
Charolles - Petite venise.jpg
Lega
Charolles se nahaja v Francije
Charolles
Charolles se nahaja v Burgundija-Franche-Comté
Charolles
46°26′4″N 4°16′31″E / 46.43444°N 4.27528°E / 46.43444; 4.27528Koordinati: 46°26′4″N 4°16′31″E / 46.43444°N 4.27528°E / 46.43444; 4.27528
DržavaFrancija
RegijaBurgundija-Franche-Comté
DepartmaSaône-et-Loire
OkrožjeCharolles
KantonCharolles
InterkomunalitetaSkupnost občin
Canton de Charolles
Upravljanje
 • Župan (2001-2008) Jean Drevon
Površina
1
19,98 km2
Prebivalstvo
 (1. januar 2017)[1]
2.785
 • Gostota140 preb,/km2
Časovni pasUTC+01:00 (CET)
 • Poletje (DST)UTC+02:00 (CEST)
INSEE/Poštna številka
71106 /71120
Nadmorska višina272–355 m
(povp. 327 m)
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev.

Charolles je naselje in občina v osrednji francoski regiji Burgundiji, podprefektura departmaja Saône-et-Loire. Leta 1999 je naselje imelo 3.048 prebivalcev.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Kraj leži v srednjevzhodni Franciji ob reki Arconce, 50 km zahodno od Mâcona in 155 km jugozahodno od Dijona; je središče po njem imenovane pokrajine Charolais.

Administracija[uredi | uredi kodo]

Lega okrožja v regiji

Charolles je sedež istoimenskega kantona, v katerega so poleg njegove vključene še občine Baron, Champlecy, Changy, Fontenay, Lugny-lès-Charolles, Marcilly-la-Gueurce, Ozolles, Prizy, Saint-Julien-de-Civry, Vaudebarrier, Vendenesse-lès-Charolles in Viry s 6.609 prebivalci.

Naselje je prav tako sedež okrožja, v katerem se nahajajo kantoni Bourbon-Lancy, Charolles, Chauffailles, Digoin, Gueugnon, la Clayette, la Guiche, Marcigny, Palinges, Paray-le-Monial, Saint-Bonnet-de-Joux, Semur-en-Brionnais in Toulon-sur-Arroux s 102.205 prebivalci.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Charolles je glavno mesto pokrajine Charolais, nekdanje grofije iz zgodnjega 14. stoletja. Leta 1327 je grofija Charolais pripadla hiši Armagnac, 1390 prodana burgundskemu vojvodu Filipu Neustrašnemu. Po smrti Karla Drznega 1477 je grofijo zasedel Ludvik XI. leta 1493 pa je iz rok Karla VIII. prešla k svetorimskemu cesarju Maksimilijanu I. Na koncu je pripadla španskim kraljem, kar je povzročilo dolgotrajen spor med Francijo in Španijo, dokler ni leta 1684 bila dodeljena condéjskemu princu Ludviku II. upniku španskega kralja. Združena s francosko krono je bila v letu 1771.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]


  1. "Populations légales 2017". Pridobljeno dne 6. januar 2020.