Charles Frederick Leonard mlajši

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Charles Frederick Leonard mlajši
VzdevekChas
Rojstvo23. februar 1913({{padleft:1913|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:23|2|0}})[1][2]
Fort Snelling[d]
Smrt18. februar 2006({{padleft:2006|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:18|2|0}})[3][1][2] (92 let)
Fort Belvoir[d]
PripadnostZdružene države Amerike ZDA
Rod/službaKopenska vojska ZDA
Aktivna leta1935–1967
ČinGeneralmajor
Oboroženi konfliktiDruga svetovna vojna
Korejska vojna
Vietnamska vojna
SorodstvaCharles Frederick Leonard (oče)
William Nicholas Leonard (brat)
Henry A. Leonard (sin)
Charles Frederick Leonard mlajši

Podelitev medalj na Poletnih olimpijskih igrah 1936: Sivano Abba-Italija (3. mesto) Gotthard Handrick-Tretji rajh (1. mesto) in Charles Leonard-ZDA (2. mesto)
Seznam medalj
Moški moderni pentatlon
Srebro 1936 Berlin Moderni pentatlon

Charles Frederick Leonard mlajši, ameriški atlet in general, * 23. februar 1913, Fort Snelling, Minnesota, † 28. februar 2006, Fort Belvoir.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Leta 1935 je diplomiral na Vojaški akademiji ZDA in se že naslednje leto udeležil Poletne olimpijske igre 1936, kjer je osvojil srebrno medaljo v modernem pentatlonu; hkrati pa je postavil olimpijski rekord, saj je v pištolskem delu kot prvi dosegel popolni rezultat (izenačil ga je šele George Horvath leta 1980)[4].

Pozneje je bil dodeljen 16. (1936), 14. (1936–39) in 29. pehotnemu polku (1939–40). Nato je bil poveljnik čete L v 8. pehotnem polku (1940–41) in študent na Pehotni šoli; slednjo je končal leta 1940 in se vrnil nazaj v 8. pehotni polk, kjer je postal S-1. Naslednje leto je postal inštruktor na Vojaški akademiji ZDA; na akademiji je pozneje bil še pomočnik G-3 (1943–44) in S-3 (1944–45). Leta 1945 je postal pomočnik G-3 3. korpusa in istega leta še pomočnik G-2 10. korpusa (1945–46). V letih 1946–47 je bil vodja sekcije G-4 8. armade, nato pa izvršni častnik celotne sekcije (1947–48). Nato je nadaljeval šolanje na Štabnem kolidžu Oboroženih sil ZDA (1948–49); po zaključku pa je postal poveljnik bojnega poveljstva R 3. oklepne divizije (1949), poveljnik 83. izvidniškega bataljona (1949–50) in poveljnik 23. oklepnega inženirskega bataljona iste divizije (1950). V letih 1950–52 je bil pomočnik načelnika štaba za logistiko (G-4) iste divizije. Spet je bil poslan na dodatno šolanje, tokrat na Vojni kolidž Kopenske vojske ZDA, kjer je končal šolanje leta 1953. Leta 1953 je postal poveljnik 27. pehotnega polka, leta 1954 namestnik načelnika štaba 1. korpusa in leta 1954 direktor Oddelka za orožje Pehotne šole. Na slednjem položaju je ostal vse do leta 1957, ko je postal načelnik štaba 3. pehotne divizije. Pozneje je bil še: poveljnik 15. pehotnega polka (1958–59), pomočnik načelnika štaba za obveščevalno dejavnost (G-2) Centralne armadne skupine (1959–60), namestnik direktorja za obveščevalno dejavnost Kopenske vojske ZDA (1960–63), poveljnik 1. konjeniške divizije (1963–64), poveljnik Obveščevalnega poveljstva Kopenske vojske ZDA (1954–65) in poveljnik 10. korpusa (1965–67)[5].

Napredovanja[uredi | uredi kodo]

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ 1,0 1,1 SNAC — 2010.
  2. ↑ 2,0 2,1 Find a Grave — 1996.
  3. ↑ http://www.nytimes.com/2006/03/02/sports/othersports/02leonard.html
  4. ↑ NYTimes.com - Charles Leonard, 92, Olympic Sharpshooter, Dies
  5. ↑ Charles Leonard's Arlington Cemetery biography

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Vojaški položaji
Predhodnik: 
Charles P. Brown 		Poveljnik, 1. konjeniška divizija
1963–1964 		Naslednik: 
Hugh Exton
Stub icon

Ta članek o vojaški osebnosti je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Charles_Frederick_Leonard_mlajši&oldid=6048473«