Tekmovalno cestno kolesarstvo

Tekmovalno cestno kolesarstvo
Krovna zveza	Mednarodna kolesarska zveza (UCI)
Značilnosti
Oprema	cestno kolo
Prizorišče	asfaltirane ceste
Olimpijske igre	moški (od 1896), ženske (od 1984)

Tekmovalno cestno kolesarstvo je kolesarska disciplina cestnega kolesarstva, ki se v glavnem odvija na asfaltiranih cestah. Je najstarejša, ter daleč najbolj priljubljena in najbolj razširjena oblika kolesarstva, tako po številu tekmovalcev, dirk in gledalcev. Najbolj znana formata tekmovanja sta cestna dirka in kronometer (vožnja na čas), ter etapne (večdnevne) dirke.

Mednarodna kolesarska zveza (UCI) je najvišja krovni organ v kolesarstvu, ki skrbi za organizacijo in klasifikacijo mednarodnih kolesarskih tekmovanj, poleg tega pa podeljuje licence kolesarjem ter razsoja v dopinških primerih. Profesionalno kolesarstvo izvira iz Zahodne Evrope, predvsem držav kot so Francija, Italija, Španija, Belgija in Nizozemska. Sredi 1980-ih let pa se je ta šport razširil na ves svet in razdelil na profesionalno, polprofesionalno in amatersko tekmovanje.

Za naprestižnejše, za najbolj čislane in zaželjene dirke na svetu veljajo Dirka po Franciji (rumena), Dirka po Italiji (rožnata), SP v cestni dirki (mavrična), Pariz–Roubaix in Dirka po Flandriji.

UCI serije

Glavna tekmovana

UCI World Tour – svetovna serija, najvišji rang
UCI ProSeries – druga liga tekmovanja

Kontinentalna tekmovanja

UCI Europe Tour
UCI Asia Tour
UCI Oceania Tour
UCI Africa Tour
UCI America Tour

Zgodovina

Moški

Moderno cestno kolesarstvo, kot ga poznamo danes, se je razvilo konec 19. stoletja, organizirano pa se je ta šport začel leta 1868. Leto kasneje pa so izvedli eno prvih zabeleženih dirk, Pariz–Rouen, ki je prvič potekala med dvema mestoma. Najstarejša še aktivna dirka na svetu je Milano–Torino, ki je prvič potekala leta 1876, ki je sicer imela vmes kar nekaj premorov in je danes del drugega kakovostnega razreda, tekmovanja UCI ProSeries.

Na začetku je bilo kolesarstvo najbolj priljubljeno v Franciji, Španiji, Belgiji in Italiji; in nekatera dirke v teh državah so še zmeraj prisotne in ene največjih v tem športu kot; Liège–Bastogne–Liège (1892) Pariz–Roubaix (1896), Dirka po Franciji (1903), Milano–San Remo (1905), Dirka po Lombardiji (1905), Dirka po Italiji (1909), Dirka po Kataloniji (1911) in Dirka po Flandriji (1913). In postale temelj za organizacijo dirk drugje po svetu.

Zgodovinsko gledano so bile od začetka 20. stoletja najbolj konkurenčne in kolesarsko navdahnjene države Belgija, Francija in Italija. Po 2. svetovni vojni pa se je tekmovalno kolesarstvo razširilo še v druge države kot so Kolumbija, Danska, Nemčija, Luksemburg, Nizozemska, Portugalska in Švica. Vendar se je z globalizacijo šport še bolj razširil po svetu v države kot so Kazakhstan, Rusija, Avstralija, Južna Afrika, Ekvador, Nova Zelandija, Irska, Poljska, Norveška, Velika Britanija, Slovaška, Združene države in tudi Slovenija, ki so vse sproducirale mnogo kolesarjev svetovnega ranga.

Ženske

Prve pionirske ženske dirke so potekale že konec 19. stoletja. Prva zabeležena ženska kolesarska dirka v Avstraliji je potekala že leta 1888 v Ashfieldu. V 1890ih letih so bile v Združenih državah in Franciji priljubljene takoimenovane "šestdnevne dirke", kjer so ženske tekmovale na velodromih in cestah. Med najuspešnejšimi pionirkami je bila ameriška kolesarka Tillie Anderson, ki je v svoji karieri zmagala na 123 od 130 dirk.

Prvo uradno organizirana dirka je bilo francosko državno prvenstvo leta 1951. Pod okriljem UCI so prvič nastopile leta 1958 na svetovnem prvenstvu.

Kolesarski slovar

Najbolj pogosto uporabljeni izrazi

Ešelon – diagonalno stopničasta vožnja kolesarjev, za zaščito pred močnim bočnim vetrom.
Lead out – ekipa šprinta pred favoritom, da ga zaščiti pred vetrom in ta lažje odskoči.
Gruppeto – velika "avtobus" skupina kolesarjev na začelju zahtevnih gorskih etap.
Kriterij – dirka na zaprti kratki progi z več kratkimi krogi (800 metrov do 5 km).
Prolog – zelo kratek kronometer ali vožnja na čas (manj kot 8 km).
Flamme rouge – rdeči jezik, zastavica 1 kilometer pred ciljem.
Rikon – ogled ali preizkus trase ali vzpona pred dirko.
Peloton – glavnina, največja skupina kolesarjev.
Parkur – profil dirke oziroma etape.

Vrsta etapne dirke

Simbol	Tip etape
	Ravninska etapa
	Razgibana etapa
	Hribovita etapa
	Gorska etapa

Simbol	Tip etape
	Posamični kronometer (posamična vožnja na čas)
	Prolog (zelo kratka vožnja na čas)
	Ekipni kronometer (ekipna vožnja na čas)
	Gorski kronometer (gorska vožnja na čas)

Profesionalne zmage

Na seznamu je tudi vseh 51 slovenskih zmagovalcev, ki so skupno dosegli 457 profesionalnih zmag (do 9. julija 2026).^[1]

Uvr.	Kolesar	Zmage
1.	Eddy Merckx	278
2.	Mark Cavendish	165
3.	Mario Cipollini	163
4.	Roger De Vlaeminck	162
5.	Rik Van Looy	160
6.	Sean Kelly	159
7.	André Greipel	158
8.	Alessandro Petacchi	152
9.	Erik Zabel	150
10.	Freddy Maertens	148
11.	Francesco Moser	147
12.	Bernard Hinault	145
13.	Giuseppe Saronni	144
14.	Laurent Jalabert	139
15.	Alejandro Valverde	133
16.	Miguel Poblet	129
17.	Domingo Perurena	124
18.	Tadej Pogačar	123
19.	Tom Boonen	122
20.	Peter Sagan	121
	Jacques Anquetil	121
22.	Delio Rodríguez	117
23.	Jaan Kirsipuu	115
24.	Robbie McEwen	113
25.	Costante Girardengo	100
. . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
32.	Primož Roglič	92
40.	Dylan Groenewegen	81
44.	Remco Evenepoel	74
81.	Mathieu van der Poel	60
96.	Jonas Vingegaard	54
Preostali slovenski kolesarji
...	Matej Mohorič	25
...	Luka Mezgec	19
...	Grega Bole	19
...	Borut Božič	19
...	Marko Kump	17
...	Jan Tratnik	12
...	Simon Špilak	12
...	Matej Mugerli	8

Uvr.	Kolesar	Zmage
...	Gorazd Štangelj	7
...	Gregor Gazvoda	7
...	Janez Brajkovič	7
...	Jure Kocjan	6
...	Matevž Govekar	4
...	Martin Derganc	4
...	Jure Golčer	4
...	Martin Hvastja	4
...	Mitja Mahorič	4
...	Uroš Murn	4
...	Tomaž Nose	4
...	Jan Polanc	4
...	Sašo Sviben	4
...	Robert Vrečer	4
...	Andrej Hauptman	3
...	Aldo Ino Ilešič	3
...	Gašper Katrašnik	3
...	Kristijan Koren	3
...	Boštjan Mervar	3
...	Luka Pibernik	3
...	Tadej Valjavec	3
...	Domen Novak	2
...	Valter Bonča	2
...	Dean Podgornik	2
...	Kristjan Fajt	2
...	Jakob Omrzel	1
...	Branko Filip	1
...	Matej Gnezda	1
...	Blaž Jarc	1
...	Igor Kranjec	1
...	Boris Premužič	1
...	Bogdan Ravbar	1
...	Klemen Štimulak	1
...	Zoran Klemenčič	1
...	Gašper Švab	1
...	Sandi Šmerc	1
...	Marko Baloh	1
...	Mihael Štajnar	1
...	Tadej Križnar	1
...	Roman Jermakov	1
...	Marko Velkovrh^[a]	1

Slovenske zmage

Etapne dirke

Dirka		Zmage	Vsi zmagovalci
Grand Tour
	Dirka po Italiji	2	Roglič (2023), Pogačar (2024)
	Dirka po Franciji	4	Pogačar (2020, 2021, 2024, 2025)
	Dirka po Španiji	4	Roglič (2019, 2020, 2021, 2024)
Velike enotedenske dirke
	Pariz–Nica	2	Roglič (2022), Pogačar (2023)
	Tirreno–Adriatico	4	Roglič (2019, 2023), Pogačar (2021, 2022)
	Dirka po Kataloniji	3	Roglič (2023, 2025), Pogačar (2024)
	Dirka po Baskiji	2	Roglič (2018, 2021)
	Dirka po Romandiji	4	Špilak (2010), Roglič (2018, 2019), Pogačar (2026)
	Auvergne−Rona−Alpe	4	Brajkovič (2010), Roglič (2022, 2024), Pogačar (2025)
	Dirka po Švici	3	Špilak (2015, 2017), Pogačar (2026)

Enodnevne dirke

Dirka		Zmage	Vsi zmagovalci
Spomeniki
	Milano–San Remo	2	Mohorič (2022), Pogačar (2026)
	Dirka po Flandriji	3	Pogačar (2023, 2025, 2026)
N	Pariz–Roubaix	—	Slovenija še nima zmage
	Liège–Bastogne–Liège	5	Roglič (2020), Pogačar (2021, 2024, 2025, 2026)
	Dirka po Lombardiji	5	Pogačar (2021, 2022, 2023, 2024, 2025)
Klasike
	Omloop Het Nieuwsblad	1	Tratnik (2024)
	Strade Bianche	4	Pogačar (2022, 2024, 2025, 2026)
	Milano–Torino	1	Roglič (2021)
	Amstel Gold Race	1	Pogačar (2023)
	Valonska puščica	2	Pogačar (2023, 2025)
	Eschborn–Frankfurt	1	Špilak (2013)
	Bretonska klasika	1	Bole (2011)
	Velika nagrada Montréala	2	Pogačar (2022, 2024)
	Dirka po Emiliji	4	Roglič (2019, 2021, 2023), Pogačar (2024)
	Tri doline Vareseja	3	Roglič (2019), Pogačar (2022, 2025)
N	Kuurne–Bruselj–Kuurne	—	Slovenija še nima zmage
N	Dirka po Bruggeju	—	Slovenija še nima zmage
N	E3 Saxo Classic	—	Slovenija še nima zmage
N	Gent–Wevelgem	—	Slovenija še nima zmage
N	Skozi Flandrijo	—	Slovenija še nima zmage
N	Scheldeprijs	—	Slovenija še nima zmage
N	Brabantska puščica	—	Slovenija še nima zmage
N	Brussels Cycling Classic	—	Slovenija še nima zmage
N	Klasika San Sebastián	—	Slovenija še nima zmage
N	Hamburg Cyclassics	—	Slovenija še nima zmage
N	Velika nagrada Québeca	—	Slovenija še nima zmage
N	Coppa Bernocchi	—	Slovenija še nima zmage
N	Gran Piemonte	—	Slovenija še nima zmage
N	Pariz–Tours	—	Slovenija še nima zmage

Reprezentanca

Dirka		Zmage	Vsi zmagovalci
Olimpijske igre
N	Cestna dirka	—	Slovenija še nima zmage
	Kronometer	1	Roglič (2020)
Svetovno prvenstvo
	Cestna dirka	2	Pogačar (2024, 2025)
N	Kronometer	—	Slovenija še nima zmage
Evropsko prvenstvo
	Cestna dirka	1	Pogačar (2025)
N	Kronometer	—	Slovenija še nima zmage

Opombe

↑ Marko Velkovrh je dosegel najmanj 1 profesionalno zmago. Za več morebitnih zmag, podatki niso na voljo.

Sklici

↑ »All time wins ranking-Lestvica moških profesionalnih zmag«. procyclingstats.com. 30. april 2026.

Zunanje povezave

[a-2] Marko Velkovrh je dosegel najmanj 1 profesionalno zmago. Za več morebitnih zmag, podatki niso na voljo.

[1] »All time wins ranking-Lestvica moških profesionalnih zmag«. procyclingstats.com. 30. april 2026.

[1]

[a]

p p u Olimpijski športi
Poletni športi	Atletika Badminton Boks Dviganje uteži Gimnastika Golf Hokej na travi Jadranje Judo Kajak in kanu Kolesarstvo Konjeništvo Košarka Lokostrelstvo Maraton Moderni peteroboj Namizni tenis Nogomet Odbojka Plavanje Rokoborba Rokomet Ragbi Sabljanje Sinhrono plavanje Skoki v vodo Streljanje Taekwondo Tenis Triatlon Veslanje Vaterpolo
Zimski športi	Alpsko smučanje Biatlon Bob Curling Deskanje na snegu Hitrostno drsanje Hitrostno drsanje na kratke proge Hokej na ledu Nordijska kombinacija Sankanje Skeleton Smučanje prostega sloga Smučarski skoki Tek na smučeh Umetnostno drsanje