Cerkev sv. Urbana, Destrnik
| Cerkev sv. Urbana | |
|---|---|
 | |
  Cerkev sv. Urbana | |
| 46°29′24″N 15°52′34″E / 46.49000°N 15.87611°EKoordinati: 46°29′24″N 15°52′34″E / 46.49000°N 15.87611°E | |
| Kraj | Destrnik |
| Država | Slovenija |
| Verska skupnost | Rimskokatoliška |
| Patrocinij | sveti Urban |
| Zgodovina | |
| Status | župnijska cerkev |
| Zgrajena | 1505-18 |
| Arhitektura | |
| Funkcionalno stanje | aktivno |
| Uprava | |
| Župnija | Sveti Urban |
| Dekanija | Ptuj |
| Nadškofija | Maribor |
| Metropolija | Maribor |
Destrnik-Cerkev sv. Urbana | |
| Lega | Občina Destrnik |
| RKD št. | 3468 (opis enote)[1] |
| Razglasitev NSLP | 18. maj 2012 |
Cerkev sv. Urbana stoji v naselju Destrnik, že leta 1100 se omenja kapela pri sv. Urbanu, vendar je sedanja cerkev v osnovi gotska, ki je bila dograjena proti koncu 18. stoletja in vnovič obnovljena proti koncu 19. stoletja.
Cerkev sestavljajo tristrani prezbiterij z nadstropno zakristijo na južni strani, ladja z ohranjenim gotskim zvezdastim obokom, ki sloni na močno izsopajočimi stebri z visokimi bazami in geometričnimi konzolami, ter stranski ladji s polkrožno sklenjenima stranskima kapelama in na zahodni strani zvonik. V drugi polovici 18. stoletja so cerkev opremili s tremi novimi oltarji, veliki oltar posvečenemu sv. Urbanu, Marijin oltar v severni stranski kapeli in Križevim v južni stranski kapeli, figure v oltarjih so delo mariborskega kiparja J. Holzingerja. Cerkev krasijo še postbaročne in neogotske svetniške figure ter tehniki figuralne keramike izdelani figuri svetega Cirila in svetega Metoda iz leta 1900.
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 3468«. Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
Viri[uredi | uredi kodo]
- Občina Destrnik (17. maj 2012). »Cerkev Sv. Urbana«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. septembra 2015. Pridobljeno 18. julija 2013.