Pojdi na vsebino

Cerkev sv. Tomaža, Šenttomaž pri Celovcu

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Cerkev svetega Tomaža
Župnijska cerkev Šenttomaž pri Celovcu
Cerkev sv. Tomaža
Cerkev svetega Tomaža se nahaja v Avstrija
Cerkev svetega Tomaža
Cerkev svetega Tomaža
Geografski položaj v Sloveniji
46°39′49″N 14°23′58″E / 46.66361°N 14.39944°E / 46.66361; 14.39944
KrajŠenttomaž pri Celovcu
Država Avstrija
Verska skupnostRimskokatoliška
Patrocinijsveti Tomaž
Jeziki
Spletna stranwww.kath-kirche-kaernten.at
Zgodovina
Statusžupnijska cerkev
Posvečena1306
Arhitektura
Funkcionalno stanjedejavna
Kulturna dediščinada
Slogv osnovi gotska arhitektura
Uprava
ŽupnijaŠenttomaž pri Celovcu
DekanijaTinje
Episkopalno območjeKrška škofija
NadškofijaSalzburg

Cerkev svetega Tomaža (nemško Pfarrkirche St. Thomas am Zeiselberg) je župnijska cerkev v župniji Šenttomaž pri Celovcu. Nahaja se v vasi Šenttomaž pri Celovcu na Celovškem polju, v političnem okraju Celovec-dežela, na dvojezičnem avstrijskem Južnem Koroškem.

Župnija

[uredi | uredi kodo]

Župnija, katere zavetnik je Sveti Tomaž, spada pod uradno dvojezično dekanijo Tinje Krške škofije. Do leta 1938 je bila župnija uradno slovenska, sedaj pa je uradni jezik v njej nemščina.[1] [2] Enkrat letno se obhaja maša v slovenščini, ravno tako pa domačini občasno naročijo slovensko mašo, npr. ob obletnicah ali pri pogrebih. Župnijska cerkev je pod spomeniškim varstvom.

Geografska lega

[uredi | uredi kodo]

Cerkev je zgrajena na vrhu Čilberka nad Šenttomažkim poljem[3][4] in je bila nekoč kmečka taborska utrdba.[5]

Kulturni dom Edinost Šenttomaž, Foto (c) Bojan Schnabl

Obdana je z vaškim pokopališčem ter nekaterimi hišami (župniščem, staro osnovno šolo ter kulturnim in društvenim domom, ki ga je zgradilo domače slovensko prosvetno društvo Edinost Št. Tomaž v letih 1912/13[6][7]).

Slovenski narodnostni in kulturni aktivizem

[uredi | uredi kodo]
Cerkvena kronika Šenttomaž pri Celovcu, 1934 jubilej duhovnia Jana Brabeneca
Cerkvena kronika Šenttomaž pri Celovcu, 1910 matične zadeve
Cerkvena kronika Šenttomaž pri Celovcu, 1924 nemške pridige

Župnija je bila nekdaj središče lokalnega slovenskega kulturnega aktivizma in življenja. Leta 1910 sta bila ustanovljena Slovensko prosvetno društvo Edinost Št. Tomaž ter hranilnica in posojilnica Št. Tomaž. Med leti 1912-13 so domačini ob cerkvi zgradili društveni dom Edinost. Z anschlussom je pod nacisti organizirano slovensko kulturno življenje zamrlo, po vojni pa ponovno ni moglo zaživeti, saj župnija ni več dovolila uporabo formalno »svojega« kulturnega doma, kljub temu da je bil na stavbi slovenski napis vse do leta 1955. O tem pričajo tudi narodnostno in jezikovno-politične razmere, kot so opisane v cerkveni kroniki Šenttomaža (glej slike).[8]

Zunanjost

[uredi | uredi kodo]

Poznogotska cerkvena stavba ima na severni strani mogočen zvonik, ki je v jedru morda še romanski, cerkev pa ima gotska šilasta okna ter strmo streho z čelnimi zatrepi. Nižja pevska empora (kor) je tridelna. V letu 1996 je bila streha zvonika na novo prekrita.

Rimski kamen na vzhodnem zidu

Na zidovih kora in ladje najdemo stopničaste opornike. Na južni strani je prizidana zakristija. Zahodna vhodna lopa ima sedlasto streho. Pod njo se nahaja poznogotski, profiliran portal s šilastim ramenskim lokom. Nad timpanonom zahodnega portala je delno ohranjena poznogotska freska apostola Tomaža, ponovno odkrita leta 1972, med restavratorskimi deli. V stranskem zidu vhodne lope je tudi spominska plošča na padle v prvi svetovni vojni, na kateri so nekatera domača imena zapisana v gajici oz. s slovenskim pravopisom in s šumniki, kar je izraz lokalne oz. regionalne kulturne zgodovine.

Rimski kamen na vzhodnem zunanjem zidu

Na zunanjem južnem zidu se nahaja močno zbledela baročna slika sv. Krištofa.

Spomeniki iz rimskega obdobja ter nagrobniki

[uredi | uredi kodo]

Na raznih mestih so vgrajeni kamniti rimski spomeniki: na južnem pročelju zakristije je nagrobna stela z napisom ter portretom vojaka Aureliusa Secundianusa, ki je umrl pri 30ih letih v vojni: na vzhodnem zunanjem zidu zvonika se nahaja fragment kasetiranega stropa nagrobne stavbe; na zahodnem zunanjem zidu je fragment nagrobne stavbe z upodobitvijo piseca.[9] Na notranji strani severnega obzidja pokopališča se nahajajo po novem trije nagrobniki oz. epitafi plemičev z Gundrskega gradu v Gundrski vasi. Gre za člane rodbin baronov Sternberg in Šlojsnik. Med njimi mati in sestra barona Janeza Nepomuka Šlojsnika, cesarskega namestnika v funkciji deželnega glavarja Koroške od leta 1849 dalje, imenitnega zagovornika Slovencev in slovenščine.[10] [11][12]

Do nedavnega sta bila na pokopališču še dva nagrobna kamna s slovenskima napisoma.[13]

Notranjost

[uredi | uredi kodo]

Notranjost tvorita prostorna cerkvena ladja ter prezbiterij, ki ni povsem v njeni osi. Strop zaznamujejo sosvodnice v obokih ter mali, ornamentirani zaključni kamni na konzolah, na katerih so reliefi. Zidana galerija za pevce sloni na dveh okroglih stebrih ter ima košarasti obok. Nad šilastim slavolokom je zapisana letnica 1545. Na severnozahodni strani kora je šilast in profiliran vhod v zvonik. Okna so prav tako šilasta ter imajo ornamentalna okna iz časa okoli 1900.

Notranja oprema

[uredi | uredi kodo]

Glavni oltar je iz časa okoli 1740. Na njemu so kipi sv. Tomaža, Petra in Pavla, nad njimi pa bog oče in sin ter kip Neomadeževane Marije iz 19. stoletja. Stranska oltarja sta iz leta 1711. V levem stranskem oltarju (oznaka 1803 se nanaša na restavriranje) se nahaja kip Marije z otrokom na prestolu iz 17. stoletja, dodatki pa so iz 18. stoletja. Desni stranski oltar, z letnico 1711, krasi slika sv. Marije Magdalene. Krstni kamen je iz marmorja, vendar je novejšega datuma.

Domnevne freske Jacoba Brolla

[uredi | uredi kodo]
Cerkvena kronika Šenttomaž pri Celovcu, 1889 Jacobo Brollo
Cerkvena kronika Šenttomaž pri Celovcu, 1939 Šmarjeta je na novo pobeljena.

Po zapisu iz dnevnika župnije Šenttomaž (»Liber Memorabilis«) je furlanski slikar Jakob Brollo nekje med letoma 1880-1890 poslikal notranjost župnijske cerkve s freskami, tako kot tudi v podružnični cerkvi v Šentlovrencu in v Šmarjeti, vendar o tem ni zapisov v arhivu spomeniškega varstva. vseakor je iz cerkvene kronike razvidno, da je bila Šmarjeta leta 1939 nan novo pobeljena. V kontekstu raznarodovalne in protislovenske koroške kulturne politike do slovenske kulturne dediščine so v Šentlovrencu, med odstanitvijo poslikav v fresco tehniki, odstranili tudi vse slovenske napise.[14][15] O tem pričajo tudi zapisi v Cerkveni kroniki Šenttomaža, kot je razvidno iz priloženega slikovnega gradiva.

Cerkvena kronika Šenttomaž pri Celovcu, 1939 NS-ukaz o odstranjanju slovenskih napisov (1)
Cerkvena kronika Šenttomaž pri Celovcu, 1939 NS-ukaz o odstranjanju slovenskih napisov (2)
Cerkvena kronika Šenttomaž pri Celovcu, 1939 NS-NS-ukaz o odstranjanju slovenskih napisov (3)

Viri

[uredi | uredi kodo]
  • Liber Memorabilium Paroche St. Thomsensis Zeiselberg. Inceptus a die 1 me Januarii 1847.
  • Naš tednik, 17.1.1980, 1, 8.

Literatura

[uredi | uredi kodo]
  • Wilhelm Wadl: Magdalensberg: Natur – Geschichte – Gegenwart. Gemeindechronik, Verlag Johannes Heyn, Klagenfurt 1995, ISBN 3-85366-812-7.
  • Stefan Singer: Kultur- und Kirchengeschichte des Dekanates Tainach. Klagenfurt/Celovec idr. 1995 (nova izdaja)
  • Gabrielle Russwurm-Biró; in sod. (2001). Dehio-Handbuch. Die Kunstdenkmäler Österreichs. Kärnten (3 izd.). Dunaj : Schroll. COBISS 512358028. ISBN 3-7031-0712-X.
  • Katja Sturm-Schnabl: Kulturno življenje v fari Št. Tomaž od začetka 20. stoletja do nemške okupacije. V: Koroški koledar 2009. Celovec: Slovenska prosvetna zveza, Založba Drava, 2008, str. 139-156.
  • Bojan-Ilija Schnabl: Celovško polje, neznani zaklad osrednje slovenske kulturne pokrajine. In: Koroški koledar 2013. Celovec: Slovenska prosvetna zveza, Založba Drava, str. 107–122.
  • Bojan-Ilija Schnabl: Jacobo Brollo, furlanski slikar na Koroškem in Štajerskem. V: Koledar Mohorjeve družbe 2016. Celovec: Mohorjeva 2015, str. 61-68, ISBN 978-3-7086-0864-8.
  • Bojan-Ilija Schnabl: Jacobo Brollo. V: Encklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem, 1. zv., str.
  • Bojan Schnabl: Der historische slowenische Kulturverein »Edinost«. V: Magdalensberger Kulturquadrat, Hg. Marktgemeinde Magdalensberg, Red. Kärntner Bildungswerk Magdalensberg, Ausgabe 16, Frühling/Sommer 2023, Amtliche Mitteilung. S. 16–18, [4]
  • Bojan Schnabl: Der historische slowenische Kulturverein »Edinost«. V: Wilhelm Wadl: Magdalensberg: Natur – Geschichte – Gegenwart. Gemeindechronik, Verlag Johannes Heyn, Klagenfurt 1995, ISBN 3-85366-812-7.

Spletne povezave

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Bojan-Ilija Schnabl: Pfarrkarte der Diözese Gurk/Krška škofija 1924. V: Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem, Dunaj, Weimar, Köln, (Böhlau) 2016, 2. zv., str. 1027-1034.
  2. ↑ Seznam_dekanij_Krške_škofije
  3. ↑ Bojan-Ilija Schnabl: Ledinska imena v Šenttomažu pri Celovcu in okolici. In: Koroški koledar 2015. Celovec: Slovenska prosvetna zveza, Založba Drava 2014, str. 119–126, ISBN 978-3-85435-747-6.
  4. ↑ Bojan-Ilija Schnabl: Ledinska imena v Šenttomažu pri Celovcu in okolici. V: Glasnik SED 54/4. Ljubljana: Slovensko etnografsko društvo, 2014, str. 27-32, http://www.sed-drustvo.si/publikacije/glasnik-sed/glasniki Arhivirano 2015-02-02 na Wayback Machine.
  5. ↑ Russwurm-Biró, Gabriele (2001). Dehio-Handbuch Kärnten. Wien: Anton Schroll. str. 832 sl. ISBN 3-7031-0712-X.
  6. ↑ Katja Sturm-Schnabl: Kulturno življenje v fari Št. Tomaž od začetka 20. stoletja do nemške okupacije. V: Koroški koledar 2009. Celovec: Slovenska prosvetna zveza, Založba Drava, 2008, str. 139-156, posebej 140.
  7. ↑ * Bojan Schnabl: Der historische slowenische Kulturverein »Edinost«. In: Magdalensberger Kulturquadrat, Hg. Marktgemeinde Magdalensberg, Red. Kärntner Bildungswerk Magdalensberg, Ausgabe 16, Frühling/Sommer 2023, Amtliche Mitteilung. S. 16–18, [1] Arhivirano 2024-02-20 na Wayback Machine.
  8. ↑ Bojan Schnabl: Der historische slowenische Kulturverein »Edinost«. In: Magdalensberger Kulturquadrat, Hg. Marktgemeinde Magdalensberg, Red. Kärntner Bildungswerk Magdalensberg, Ausgabe 16, Frühling/Sommer 2023, Amtliche Mitteilung. S. 16–18, [2] Arhivirano 2024-02-20 na Wayback Machine.
  9. ↑ Gabrielle Russwurm-Biró; in sod. (2001). Dehio-Handbuch. Die Kunstdenkmäler Österreichs. Kärnten (3 izd.). Dunaj : Schroll. COBISS 512358028. ISBN 3-7031-0712-X.
  10. ↑ Bojan-Ilija Schnabl: Dvojezična ustava Koroške in deželni glavar Janez Nepomuk Šlojsnik. V: Koroški koledar 2012, Celovec: Založba Drava, 2011, str. 165-188.
  11. ↑ Bojan-Ilija Schnabl: 1824 in 1849 – Dve ključni letnici slovenske politične in ustavne zgodovine na Koroškem. V: Koroški koledar 2014, Celovec 2013, str. 177-189.
  12. ↑ Bojan-Ilija Schnabl: Koroška deželna ustava 1849 ter njeni izvori in posledice. Phil. Diss., Univerza v Mariboru, Maribor, 2016, 700 str. Cobiss.si [3].
  13. ↑ Bojan-Ilija Schnabl: Grabinschriften. V: Encklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem, 1. zv., str. 442-444.
  14. ↑ Bojan-Ilija Schnabl: Brollo, Jacobo. V: Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem, 1. zv., str. 187-190.
  15. ↑ Wilhelm Wadl: Magdalensberg: Natur – Geschichte – Gegenwart. Gemeindechronik, Verlag Johannes Heyn, Klagenfurt 1995. ISBN 3-85366-812-7.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Cerkev_sv._Tomaža,_Šenttomaž_pri_Celovcu&oldid=6440735«