Cerkev sv. Nikolaja, Demre
| Cerkev sv. Nikolaja | |
|---|---|
Noel Baba Kilisesi | |
 | |
  Cerkev sv. Nikolaja | |
| 36°14′41″N 29°59′07″E / 36.24472°N 29.98528°EKoordinati: 36°14′41″N 29°59′07″E / 36.24472°N 29.98528°E | |
| Kraj | Mira, Demre |
| Država | Turčija |
| Verska skupnost | grška pravoslavna cerkev |
| Zgodovina | |
| Zgrajena | 4. stoletje |
| Arhitektura | |
| Funkcionalno stanje | opuščena 1923 |
| Vrsta arhitekture | cerkev |
| Slog | Bizantinska arhitektura |
| Konec gradnje | 520 |
| Unescova svetovna dediščina | |
| Uradno ime | St. Nicholas Church |
| Kriterij | Kulturno: iii, iv |
| Referenca | 1399 |
Cerkev svetega Nikolaja je muzej in antična bizantinska grška cerkev v sodobnem mestu Demre, provinca Antalya, Turčija. Njena uporaba je datirana od njene izgradnje v 6. stoletju do končne opustitve leta 1923, ko so morali preostali domorodni Grki iz Demreja zapustiti Turčijo v času izmenjave prebivalstva med Grčijo in Turčijo. Zanimivo je, da je grobišče svetega Nikolaja iz Mire, grškega krščanskega škofa iz 4. stoletja starodavnega mesta Mira [1][2] pomembna verska osebnost vzhodnih pravoslavnih kristjanov in rimokatolikov ter zgodovinski navdih za Božička[3]. Cerkev je na poskusnem seznamu Unesca, da postane svetovna dediščina. [4]
Zgodovina[uredi | uredi kodo]
Cerkev je bila zgrajena leta 520 n. št. na temeljih starejše krščanske cerkve, kjer je sveti Nikola služil kot škof. Sčasoma je cerkev poplavilo in jo napolnilo z muljem. Leta 1862 jo je obnovil ruski car Nikolaj I., ki je dodal stolp in v njeno bizantinsko arhitekturo vstavil druge spremembe. Cerkev je še naprej delovala, dokler starodavna grška pravoslavna skupnost iz Demre leta 1923 ni bila prisiljena zapustiti Turčijo. Cerkev velja za 3. najpomembnejšo bizantinsko strukturo v Anatoliji. Odlikujejo jo izjemne stenske freske ter njen arhitekturni in verski pomen. Arkada na severovzhodu je edini primer življenjskega cikla svetega Nikolaja na starodavnih freskah tudi v Turčiji.[5]
Arheološka izkopavanja[uredi | uredi kodo]
Arheološka izkopavanja v cerkvi so se začela leta 1988 pod vodstvom prof. S. Yıldıza Ötükna z univerze Hacettepe, Ankara, Turčija. Delo je razkrilo del severnega dela samostanskega kompleksa, pa tudi majhne kapelice okrog ladje, od katerih ena vsebuje živahne freske, ki podrobno opisujejo življenje in čudeže svetnika in opuščen sarkofag, ki naj bi bil izvirna grobnica, od koder so bili njegovi ostanki leta 1087 prisilno preneseni v Bari.[6]
-
St. Nicholas Church Exterior -
St. Nicholas Church from courtyard -
St. Nicholas Church courtyard from high -
St. Nicholas Church corridor with Nicolas frescos -
St. Nicholas Church opus sectile
Liturgija[uredi | uredi kodo]
Pravoslavna bogoslužja občasno praznujejo v cerkvi 6. decembra.
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ Domenico, Roy Palmer (2002). The regions of Italy: a reference guide to history and culture. Greenwood Publishing Group. str. 21. ISBN 0-313-30733-4.
Sveti Nikolaj (miranski škof) je Sabino zamenjal za zavetnika mesta ... Grk iz sedanje Turčije, živel je v začetku četrtega stoletja.
- ↑ Burman, Edward (1991). Emperor to emperor: Italy before the Renaissance. Constable. str. 126. ISBN 0-09-469490-7.
Čeprav je bil zavetnik Rusije in vzor severnega izuma, kot je Božiček, je bil Nicholas Myra Grk.
- ↑ »Demre Statues«. St. Nicholas Center. Pridobljeno 17. decembra 2018.
- ↑ »St. Nicholas Church«. UNESCO World Heritage Centre (v angleščini). Pridobljeno 17. decembra 2018.
- ↑ »St. Nicholas Church Myra/Demre«. www.stnicholascenter.org. St. Nicholas Center.
- ↑ For the story of the translation of the bones see: Charles W. Jones, "Saint Nikolaos of Myra, Bari, and Manhattan: Biography of a Legend" (Chicago: University of Chicago Press) 1978, ISBN 978-0-226-40700-5, pp. 176-193.
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
| Drugo | |
