Cerkev sv. Mohorja in Fortunata, Koreno nad Horjulom

Cerkev Sv. Mohorja in Fortunata
Cerkev Sv. Mohorja in Fortunata
	Cerkev svetega Mohorja in Fortunanta, Koreno nad Horjulom.
	Cerkev Sv. Mohorja in Fortunata Geografski položaj v Sloveniji
	46°2′10″N 14°17′38″E / 46.03611°N 14.29389°E
Kraj	Koreno nad Horjulom
Država	Slovenija
Verska skupnost	Rimskokatoliška
Patrocinij	Mohor in Fortunat
Zgodovina
Status	podružnična cerkev
Arhitektura
Funkcionalno stanje	aktivna
Uprava
Župnija	Horjul
Dekanija	Vrhnika
Nadškofija	Ljubljana
Metropolija	Ljubljana
	Koreno nad Horjulom - Cerkev sv. Mohorja in Fortunata
	Register kulturne dediščine Slovenije
	Nepremični spomenik lokalnega pomena
Lega	Občina Horjul
RKD št.	2129 (opis enote)
Razglasitev NSLP	7. januar 2005

Cerkev svetega Mohorja in Fortunata, Koreno nad Horjulom, podružnična cerkev, kulturni spomenik lokalnega pomena.

Cerkev, ki stoji na slemenu na višini 725 m, je v virih prvič omenjena leta 1389. K pravokotni romanski ladji je bil ob koncu 15. ali na začetku 16. stoletja na vzhodu prizidan poznogotski prezbiterij. K zahodni (vhodni) fasadi je bil prizidan baročni zvonik, ki ima štiri zvonove.

Cerkev je bila obdana s kamnitim obzidjem, znotraj katerega je danes pokopališče.

V notranjosti ladje in na slavoloku se pod béleži kažeta dve plasti poslikave; pod poznogotskimi freskami je starejša plast stenskih slikarij s kozmatsko borduro, ki razodeva furlanskega mojstra iz leta okrog 1400. Poznogotske freske iz začetka 16. stoletja prekrivajo tudi mrežasto obokan prezbiterij.

V cerkvi so trije leseni baročni oltarji. Glavni oltar iz srede 18. stoletja se zgleduje po oltarjih Facijeve delavnice. Stranska oltarja domačega podobarja Jerneja Trnovca, sta klasicistično delo prve polovice 19. stoletja.

Na južni fasadi je ikonografsko zanimiv prizor Kristusa med mučilnimi orodji ter ostanki fresk Križanja in sv. Krištofa. Freske so leta 2017 že skoraj povsem obledele.

Pred cerkvijo stoji ostarela, še vedno živa lipa.