Cerkev sv. Martina, Doberdob
| Cerkev sv. Martina, Doberdob | |
|---|---|
San Martino Vescovo di Doberdo del Lago | |
.jpg) | |
| 45°50′44.5182″N 13°32′24.6203″E / 45.845699500°N 13.540172306°E | |
| Kraj | Doberdob, Furlanija - Julijska krajina |
| Država |  Italija |
| Verska skupnost | Rimskokatoliška cerkev |
| Patrocinij | Sv. Martin Tourski |
| Stranski oltarji | 2 (Marija, Srce Jezusovo) |
| Relikvije | sv. Martin, bl. A. M. Slomšek |
| Zgodovina | |
| Status | župnijska cerkev |
| Posvečena | 12. april 1925 |
| Dogodki | Opasilo: 11. november |
| Arhitektura | |
| Funkcionalno stanje | aktivna |
| Slog | neoromanika |
| Začetek gradnje | 1920 |
| Konec gradnje | 1925, zvonik 1926 |
| Lastnosti | |
| Dolžina | 14,43 m |
| Širina ladje | 9,91 m |
| Višina zvonika | 39,95 m |
| Zvonovi | 3 |
| Uprava | |
| Župnija | Župnija Doberdob |
| Dekanija | dekanija Štandrež (Sant'Andrea) |
| Episkopalno območje | Katoliška dežela Triveneto |
| Nadškofija | Nadškofija Gorica |
| Laiki | |
| Organist | Dario Bertinazzi |
Cerkev sv. Martina v Doberdobu, uradno (italijansko Chiesa di San Martino Vescovo di Doberdo del Lago), je župnijska cerkev Župnije Doberdob, ki je del Nadškofije Gorica.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]
Predhodna župnijska cerkev sv. Martina v Doberdobu je bila zgrajena v 18. stoletju in jo je 8. maja 1785 posvetil tedanji goriški nadškof Karel Mihael grof Attems.[1] Močno je bila poškodovana med spopadi v času prve svetovne vojne. V 1920-ih je bila zato sprejeta strokovna odločitev o njeni porušitvi. Od nje so ohranjeni: dva angela, ki sta sedaj na glavnem oltarju, dve postaji križevega pota, kropilnik in procesijski križ.[2]
Sedanja župnijska cerkev
[uredi | uredi kodo]Sedanja cerkev v neoromanskem slogu, ki je bila zgrajena na mestu poprejšnje, je bila dokončana leta 1925.[2] V letu 1926 so ji dodali tudi zvonik oglejskega tipa, visok 39,95 m, po videzu podoben porušenemu.[1]
Opis arhitekture
[uredi | uredi kodo]
(ni iz Doberdoba)
Na pročelju, nad petdelnim oknom (pentaforo), je skulptura leva sv. Marka (zavetnika Benetk), kljub temu, da je bila prejšnja cerkev zgrajena po ukinitvi Serenissime, naj bi stavbi dala vtis romanske arhitekture. Od leta 1997 krasi pročelje tudi mozaični triptih z župnijskimi zavetniki: sv. Martinom, sv. Urhom ter Marijo, nad katerimi so v polkrožnih nišah okrasno prepleteni med slovensko ornamentiko napisi v slovenščini.[2]
Cerkveni kompleks sedaj obsega: podolgovato cerkveno ladjo s pevskim korom nad vhodom, manjši, polkrožno zaokroženi prezbiterij, zakristijo in prizidani zvonik.
Prezbiterij
[uredi | uredi kodo]Prezbiterij, širok 2,4 in dolg 6,30 m,[1] je dobil današnjo podobo v letu 1995. Na ambonu je zgoraj relief zavetnikov Evrope, sv. Cirila in Metoda, ki je kopija dela akademskega kiparja Borisa Klina, rojenega v Solkanu. V spodnjem delu so napisane vse važnejše letnice, pomembne za župnijo. Ob krstilniku je postavljen kip sv. Janeza Krstnika, delo akademskega kiparja Vinka Ribnikarja iz leta 1998.[2]
Glavni oltar in daritveni oltar
[uredi | uredi kodo]Glavni oltar župnijskega zavetnika sv. Martina je izdelan iz istrskega kamna. Troje oltarnih slik je delo goriške slikarke Emme Galli: Sveti Martin deli plašč revežu (1937), Marijino oznanjenje, sv. Jožef z detetom Jezusom.[2]
Stranska oltarja
[uredi | uredi kodo]Tudi oba stranska oltarja sta izdelana iz istrskega kamna in sta v ladji, na levi in desni strani slavoločne stene.
Ostala notranja oprema
[uredi | uredi kodo]Križev pot je leta 1999 naslikala akademska slikarka Alexa Ivanc – Olivieri, Slovenka, ki je živela na Korziki in tam umrla leta 2010. Pod korom je velika oljna slika Kraška apokalipsa, delo akademskega slikarja Vladimirja Lakoviča, ki jo je leta 1969 podaril župniji. Ob njej je njegov akvarel Veronikin prt (1970).[2]
Cerkvene orgle
[uredi | uredi kodo]Bogomil Valiček[3] je leta 1960 postavil nove orgle z manualoma in pedalom, ki so zamenjale prejšnje iz očetovega podjetja Caecilia.[1] Restavrirane so bile leta 2002.[2]
Zvonik in zvonovi
[uredi | uredi kodo]V zvoniku, visokem 39,95 m, so trije zvonovi, uglašeni na A, GIS in E.[2]
Evropska pešpot sv. Martina Tourskega
[uredi | uredi kodo]Do župnijske cerkve v Doberdobu iz Slovenije vodi Evropska pešpot sv. Martina Tourskega[4] (Via Sancti Martini), ki jo je leta 2005 Svet Evrope proglasil za Veliko evropsko kulturno pot. Dolga je 2500 km in povezuje kraje, ki so zaznamovali življenje in čaščenja tega znamenitega svetnika. Vodi od Szombathelyja (Sombotel) na Madžarskem, rojstnega kraja sv. Martina, preko Slovenije do Pavie v Italiji, kjer je sv. Martin odraščal. Nadaljuje se do Toursa v Franciji, kjer je bil imenovan za škofa in kjer je v današnji baziliki sv. Martina tudi pokopan, do kraja Candes-Saint Martin v Franciji, kjer je sv. Martin umrl.[5]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- 1 2 3 4 »San Martino Vescovo« (v italijanščini). 13. oktober 2018. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. oktobra 2018. Pridobljeno 10. januarja 2026.
- 1 2 3 4 5 6 7 8 »Uradna spletna stan Župnije Doberdob«. Pridobljeno 10. januarja 2026.
- ↑ »Primorski slovenski biografski leksikon«. Pridobljeno 10. januarja 2026.
- ↑ »Pot svetega Martina v Sloveniji«. Pridobljeno 12. novembra 2016.
- ↑ »Pot sv. Martina Tourskega tudi čez Kras«. Pridobljeno 20. decembra 2025.
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Viri
[uredi | uredi kodo]Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Spletna stran Župnije Doberdob (slovensko) (italijansko) Pridobljeno 10. januarja 2026
