Cerkev sv. Jurija, Jurovski Dol

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Cerkev Sv. Jurija
Cerkev Sv. Jurija
Cerkev Sv. Jurija
Cerkev Sv. Jurija is located in Slovenija
Cerkev Sv. Jurija
Cerkev Sv. Jurija
Geografski položaj v Sloveniji
46°36′25″N 15°47′10″E / 46.60694°N 15.78611°E / 46.60694; 15.78611Koordinati: 46°36′25″N 15°47′10″E / 46.60694°N 15.78611°E / 46.60694; 15.78611
KrajJurovski Dol
DržavaZastava Slovenije Slovenija
Verska skupnostRimskokatoliška
Patrocinijsveti Jurij
Zgodovina
Statusžupnijska cerkev
Arhitektura
Funkcionalno stanjeaktivna
Uprava
ŽupnijaSveti Jurij v Slovenskih goricah
DekanijaLenart v Slovenskih goricah
NadškofijaMaribor
MetropolijaMaribor
Jurovski Dol-Cerkev sv. Jurija
LegaObčina Sveti Jurij v Slovenskih goricah
RKD št.3050 (opis enote)[1]
Razglasitev NSLP30. maj 1992

Cerkev sv. Jurija v Slovenskih goricah stoji v naselju Jurovski Dol, prvič se v pisnih virih omenja leta 1388. Sctm.Georgium in Collibus - Gorigendorf. Sedanja župnijska cerkev je bila sezidana leta 1501. Leta 1532 so jo na osvajalskem pohodu oplenili Turki na kar spominja kratek in zelo pomemben napis nad glavnim vhodom v cerkev "In Turkhen Zug 1532", zato je bila l.1535 s strani škofa Filipa ponovno posvečena. Nekoč je spadala v prafaro Jarenina. Cerkev je bila prvotno podružnica župnije Sv. Lenart v Slovenskih goricah. Kot samostojna župnija je bila ustanovljena leta 1786.

Do takrat so božjo službo pri Sv.Juriju v Sl.goricah opravljali kaplani-vikarji iz Sv.Lenarta:

Saxo Andrej ?-1602 Joannes Morhemius 1602-1607, Lucas Scharnosius 1616-?Jurij Urbanič 1660-? Zupanič Johann 1676-1679, Šega Johann 1680-1682 Šunko Urban 1682-1726, Schleinig Gregor Josef 1726-1738, Troyer Albert 1739-1760, Jožef Steinberger 1760-1773

Leta 1786 postane Sv. Jurij v Slovenskih goricah samostojna župnija.

Župniki in kaplani[uredi | uredi kodo]

Opis in zgodovina[uredi | uredi kodo]

Cerkev stoji obrnjena proti sončnemu vzhodu na mali vzpetini. Je cela zazidana in krita z opeko; v vseh delih je obokana in tlakovana s marmornatimi ploščami. Kor in ladja imata enake rebraste oboke. Cerkev je naslonjena na oporne stebre. Zvonik je postavljen pred cerkvijo. Levo in desno so bile prizidane stranske kapele.Leta 1851 dobi cerkev štiri nove zvonove ,ki jih je vlil Ljubljanski mojster Anton Samasa. Zvonovi so bili med 1. Svetovno vojno 23.10.1916 zaplenjeni, prav tako bakrena streha cerkve ,ki je bila iz leta 1799 . Vendar so že 25.5.1924 slovesno pripeljali iz livarne Bühl v Mariboru 4 nove zvonove .V prezbiteriju je pet barvnih gotskih oken. Leta 1860 župnik Jožef Dolinšek postavi novo zidano stavbo župnišča, Janez Dajčman iz Dunaja izdelovalec glasbil po rodu od Sv.Jurija v Slov.goricah pa postavi prve orgle v cerkev. l.1866 se prvič v koledarčku Mohorjeve družbe omeni farna čitalnica.Leta 1905 so bile kapele poslikane s freskami. V kapeli na južni strani so slike Jezusovega življenja, v kapeli na severni strani pa so slike iz Marijinega življenja. Ta dela je naročil upokojeni župnik iz Male Nedelje g. Franc Lorenčič po rodu od Sv. Jurija v Slov.goricah. Takoj ob začetku okupacije je bil domači župnik Ivan Bosina izgnan na Hrvaško.Tam je dobil mesto v župniji Remete pri Zagrebu nato v župniji Zajezda v Hrvaškem Zagorju.Pokopan je bil na Zagrebškem pokopališču Mirogoj,po vojni ekshumiran in pokopan pri Sv.Juriju v Slovenskih goricah. Leta 1944 na cvetno nedeljo je bila cerkev poškodovana vsled zavezniškega bombardiranja .Poškodovane so bile vse šipe .V cerkvi so trije oltarji. Glavni oltar je posvečen farnemu zavetniku Sv. Juriju. Ta oltar je bil leta 2003/04 obnovljen in v celoti pozlačen. V južni kapeli je oltar Sv. Janeza in Pavla. Ta oltar je bil obnovljen leta 2007 in je dobil originalno podobo. V severni kapeli je oltar Sv. Družine, ki je bil obnovljen leta 2006 in ima sedaj prvotno podobo.

V cerkvi je lep križev pot iz leta 1908. Izdelan je iz terakote v Mönchengladbachu v Nemčiji.Domači cerkvi ga je kupil takratni državni poslanec Ivan Roškar. Kor krasijo nove orgle iz leta 1993 in imajo 14 registrov. Izdelane so bile v orglarstvu Škrabl v Rogaški Slatini. V avgustu leta 1999 je cerkev dobila tri nove bronaste zvonove.

Sklici in viri[uredi | uredi kodo]

  1. "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 3050". Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. 

2. Ignacij Orožen: Das bisthum diözese Lavant- 1del

3.Koledar Mohorjeve družbe. letnik 1863-1945

4.Acta Ecclesiastica Sloveniae

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]