Ceratozaver
| Ceratozaver Časovni razpon: pozna jura | |
|---|---|
 | |
| okostje ceratozavra | |
| Znanstvena klasifikacija | |
| Kraljestvo: | Animalia (živali) |
| Deblo: | Chordata (strunarji) |
| Razred: | Reptilia (plazilci) |
| Nadred: | Dinosauria (dinozavri) |
| Red: | Saurischia (zavrishiji) |
| Podred: | |
| Infrared: | |
| Družina: | |
| Rod: | Ceratosaurus Othniel Charles Marsh, 1884 |
| Vrste | |
| |
Ceratozaver (znanstveno ime Ceratosaurus) je rod mesojedih teropodnih dinozavrov, ki je živel v pozni juri v Severni Ameriki in Evropi. Rod je leta 1884 opisal ameriški paleontolog Othniel Charles Marsh in sicer na podlagi skoraj popolnega okostja, odkritega v Garden Parku v Koloradu, v kamninah formacije Morrison. Tipska vrsta rodu je Ceratosaurus nasicornis.
Ime Ceratosaurus lahko prevedemo kot »rogati kuščar« (iz grških besed κερας / κερατος, keras / keratos—»rog« in σαυρος/sauros—»kuščar«)[1] in nasicornis kot »nosni rog« (iz latinskih besed nasus—»nos« in cornu—»rog«).[2]
Ta velik in hiter dinozaver z ostrimi zobmi in močnimi čeljustmi je bil strah in trepet vseh rastlinojedih dinozavrov.
Opis
[uredi | uredi kodo]
Ceratozaver je imel telesno zgradbo, značilno za velike teropode.[3] Bil je dvonožec, ki se je premikal z močnimi zadnjimi nogami, medtem ko so bile njegove sprednje okončine majhne. Holotip USNM 4735, prvo odkrito okostje vrste Ceratosaurus nasicornis, je bil dolg približno 5,3 m oz. 5,69 m, odvisno od vira.[4]:115[5] Ni znano, ali je bil ta primerek popolnoma odrasel.[6]:66 Othniel Charles Marsh je leta 1884 ocenil, dda je tehtal približno pol manj kot takrat živeč alozaver.[7] Kasnejši izračuni njegove mase se gibljejo med 418 kg, 524 kg ali 670 kg.[8] V drugi polovici 20. stoletja so odkrili še tri večja okostja. Prvi izmed teh primerkov, UMNH VP 5278, je bil po prvotni oceni dolg 8,8 metra,[1] pozneje pa je bila njegova dolžina zmanjšana na približno 7 metrov.[9] Njegova masa je bila v različnih raziskavah ocenjena na 980 kg, 452 kg, 700 kg in 1132 kg.[5][9][10][11]:777 Drugi primerek, MWC 1, je bil po Fosterjevi oceni iz leta 2020 nekoliko večji od holotipa, s približno 438 kilogrami.[12]:219, 482 Sombathy in sodelavci so leta 2025 predlagali višjo oceno 1.240 kg, kar bi ga uvrstilo med največje znane primerke rodu Ceratosaurus.[11]:775 Tretji primerek, BYU 881-12893, je imel po oceni Sombathyja in sodelavcev maso približno 1.120 kg. Evropski primerek, ML 352, odkrit na Portugalskem leta 2000, je bil dolg okoli 6 m in je tehtal približno 600 kg.[9]
Na vsaki nogi je imel 4 prste vendar so telesno težo nosili le srednji trije prsti. Roke, ki so bile opremljene s 4 krempljastimi prsti, so bile tako kratke, da so segale komaj do gobca. Imel je neverjetno močno hrbtenico. Njegov rep je bil od kolkov gibljiv. Ko je ceratozaver tekel, se je držal vodoravno in je imel močno iztegnjen rep, ker je z njim lovil ravnotežje. Glavo je imel zelo visoko in dobro razvito spodnjo čeljust z močnimi mišicami, v kateri so bili nameščeni ostri, koničasti zobje. Močne zobe je potreboval za ubijanje in trganje plena. Imel je ozko glavo z odprtinami za oči, zato je imel več prostora za prežvekovalne mišice. Zgoraj na glavi so mu zrasle kostne izbokline in na gobcu mali rog. Zgrajen je bil iz kostne snovi in pokrit s plastjo roževine.
Prehranjevanje
[uredi | uredi kodo]Ceratozaver je imel enostavno telesno zgradbo, mišičaste noge so bile zelo močne in hrbtenica je bila zelo vzdržljiva, kar mu je omogočilo hiter tek. Prav zato je lahko ujel številne rastlinojede dinozavre. Lovil je verjetno v skupinah.
Funkcija nosnega roga in okostenelih ploščic
[uredi | uredi kodo]Marsh je leta 1884 menil, da je imel ceratozaver zelo močan nosni rog, ki naj bi služil tako napadu kot obrambi, temu je leta 1920 pritrdil tudi Gilmore.[7]:331[4]:82 Danes se uporaba roga kot orožja šteje za malo verjetno.[1] David Norman je leta 1985 ocenil, da rog verjetno ni služil obrambi, temveč bi lahko bil uporabljen pri bojih med samci, ki bi tekmovali za samice.[13] Podobno interpretacijo je leta 1988 predlagal tudi Gregory S. Paul.[5] Rowe in Gauthier sta leta 1990 šla še dlje in predlagala, da je nosni rog verjetno služil le razkazovanju, ne pa fizičnim spopadom.[14] Če je bil namenjen razkazovanju, je bil rog verjetno živih, izrazitih barv.[10] Raziskovalci menijo, da so tudi okosteneli ploščici (osteodermi), ki so potekali po sredini hrbta, verjetno služili podobni funkciji razkazovanja.[14]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- 1 2 3 Glut, D.F. (1997). »Ceratosaurus«. Dinosaurs: The encyclopedia. McFarland & Company. str. 266–270. ISBN 978-0-89950-917-4.
- ↑ Simpson, D.P. (1979) [1854]. Cassell's Latin Dictionary (5 izd.). London: Cassell Ltd. str. 153, 387. ISBN 978-0-304-52257-6.
- ↑ Marsh, O.C. (1892). »Restorations of Claosaurus and Ceratosaurus«. American Journal of Science. 44 (262): 343–349. Bibcode:1892AmJS...44..343M. doi:10.2475/ajs.s3-44.262.343. hdl:2027/hvd.32044107356040. S2CID 130216318 – prek hathitrust.org.
- 1 2 Gilmore, C.W. (1920). »Osteology of the carnivorous Dinosauria in the United States National Museum, with special reference to the genera Antrodemus (Allosaurus) and Ceratosaurus« (PDF). Bulletin of the United States National Museum (110): 1–154. doi:10.5479/si.03629236.110.i. hdl:2027/uiug.30112032536010 – prek Smithsonian (si.edu).
- 1 2 3 Paul, Gregory S. (1988). »Ceratosaurs«. Predatory Dinosaurs of the World. Simon & Schuster. str. 274–279. ISBN 978-0-671-61946-6.
- ↑ Tykoski, R.S.; Rowe, T. (2004). »Ceratosauria«. V Weishampel, D.B.; Dodson, P.; Osmólska, H. (ur.). The Dinosauria (2. izd.). University of California Press. str. 47–70. ISBN 978-0-520-24209-8.
- 1 2 Marsh, O.C. (1884). »Principal characters of American Jurassic dinosaurs, part VIII: The order Theropoda« (PDF). American Journal of Science. 27 (160): 329–340. Bibcode:1884AmJS...27..329M. doi:10.2475/ajs.s3-27.160.329. S2CID 131076004. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 15. februarja 2023. Pridobljeno 8. aprila 2018.
- ↑ Therrien, F.; Henderson, D.M. (2007). »My theropod is bigger than yours ... or not: Estimating body size from skull length in theropods«. Journal of Vertebrate Paleontology. 27 (1): 108–115. doi:10.1671/0272-4634(2007)27[108:mtibty]2.0.co;2. S2CID 86025320.
- 1 2 3 Paul, Gregory S. (2016). The Princeton Field Guide to Dinosaurs (2. izd.). Princeton University Press. str. 84. ISBN 978-0-691-16766-4.
- 1 2 Foster, J. (2007). »Gargantuan to minuscule: The Morrison menagerie, Part II«. Jurassic West: The dinosaurs of the Morrison formation and their world. Indiana University Press. str. 162–242. ISBN 978-0-253-34870-8.
- 1 2 Sombathy, Riley; O'Connor, Patrick M.; D'Emic, Michael D. (september 2025). »Osteohistology of the unusually fast‐growing theropod dinosaur Ceratosaurus«. Journal of Anatomy. 247 (3–4): 765–789. doi:10.1111/joa.14186.
{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava) - ↑ Foster, John (2020). Jurassic West: the dinosaurs of the Morrison Formation and their world. Life of the past (2. izd.). Bloomington, Indiana: Indiana University Press. str. 217–219. ISBN 978-0-253-05158-5.
- ↑ Norman, D.B. (1985). »Carnosaurs«. The Illustrated Encyclopedia of Dinosaurs. Salamander Books Ltd. str. 62–67. ISBN 978-0-517-46890-6.
- 1 2 Rowe, T.; Gauthier, J. (1990). »Ceratosauria«. V Weishampel, D.B.; Dodson, P.; Osmólska, H. (ur.). The Dinosauria. University of California Press. str. 151–168. ISBN 978-0-520-06726-4.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
Predstavnosti o temi Ceratozaver v Wikimedijini zbirki
 | Ta članek o dinozavrih je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. |