Cepivo proti davici
| Opis cepiva | |
|---|---|
| Ciljna bolezen | davica |
| Tip | toksoid |
| Klinični podatki | |
| MedlinePlus | a607027 |
| Način uporabe | intramuskularna injekcija |
| Oznaka ATC | |
| Identifikatorji | |
| ChemSpider | |
Cepivo proti davici preprečuje davico, ki jo povzroča bakterija Corynebacterium diphtheriae.[1] Njegova uporaba je doprinesla k več kot 90-odstotnem zmanjšanju števila primerov bolezni v svetovnem merilu med letoma 1980 in 2000.[2] Prvi odmerek se priporoča pri starosti 6 tednov, nato sledita še dva odmerka s štiritedenskima razmikoma. Po treh odmerkih cepivo ščiti v otroški dobi pred boleznijo s 95-odstotno učinkovitostjo.[2] Kasneje v otroštvu se priporočajo še trije odmerki,[2] kasnejši poživitveni odmerki vsakih 10 let pa niso več v priporočilih.[2]
Cepivo proti davici je zelo varno, znatnejši neželeni učinki so redki.[2] Na mestu injiciranja se lahko pojavi bolečina.[2] Na mestu vboda lahko nastane tudi oteklina, ki traja največ nekaj tednov.[3] Cepivo je varno tudi med nosečnostjo in pri posameznikih z okrnjenim imunskim sistemom.[3]
Cepivo proti davici je na tržišču v več kombinacijah z drugimi cepivi.[4] Tako imenovano cepivo DT vsebuje davični in tetanusni toksoid, cepivo DTP pa vsebuje davični toksoid, tetanusni toksoid in suspenzijo mrtvih bacilov Bordetella pertussis in se z njim preprečujejo davica, tetanus in oslovski kašelj.[5] Obstajajo tudi kombinacije, ki poleg cepiva proti davici vsebujejo še cepivo proti bacilu Haemophilus influenzae tipa b, hepatitisu B ali inaktivirano cepivo proti otroški ohromelosti.[2] Svetovna zdravstvena organizacija priporoča cepljenje s cepivom proti davici od leta 1974.[2] Cepljenega je okoli 84 % svetovnega prebivalstva.[6] Daje se v obliki intramuskularne injekcije.[2] Cepivo je treba hraniti na hladnem, vendar ne sme zmrzniti.[3]
Cepivo proti davici so razvili leta 1923.[7] Uvrščeno je na seznam osnovnih zdravil Svetovne zdravstvene organizacije, torej med najpomembnejša učinkovita in varna zdravila, potrebna za normalno zagotavljanje zdravstvene oskrbe.[8]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »MedlinePlus Medical Encyclopedia: Diphtheria immunization (vaccine)«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. marca 2009. Pridobljeno 7. marca 2009.
- ↑ 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 2,5 2,6 2,7 2,8 »Diphtheria vaccine: WHO position paper- August 2017« (PDF). Weekly epidemiological record. 92: 417–436. 4. avgust 2017. PMID 28776357. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 8. septembra 2017.
- ↑ 3,0 3,1 3,2 Atkinson, William (Maj 2012). Diphtheria Epidemiology and Prevention of Vaccine-Preventable Diseases (12 izd.). Public Health Foundation. str. 215–230. ISBN 9780983263135. Arhivirano iz spletišča dne 15. septembra 2016.
- ↑ Centre for Disease Control and Prevention. »Diphtheria Vaccination«. Department of Health and Human Services. Arhivirano iz spletišča dne 2. novembra 2011. Pridobljeno 8. novembra 2011.
- ↑ http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5509526/cepivo?query=cepivo&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 6. 12. 2017.
- ↑ »Diphtheria«. who.int. 3. september 2014. Arhivirano iz spletišča dne 2. aprila 2015. Pridobljeno 27. marca 2015.
- ↑ Macera, Caroline (2012). Introduction to Epidemiology: Distribution and Determinants of Disease. Nelson Education. str. 251. ISBN 9781285687148. Arhivirano iz spletišča dne 5. marca 2016.
- ↑ »WHO Model List of Essential Medicines (19th List)« (PDF). World Health Organization. april 2015. Pridobljeno 8. decembra 2016.
{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)