Cepivo proti davici

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Cepivo proti davici
Opis cepiva
Ciljna bolezendavica
TipToksoid
Klinični podatki
MedlinePlusa607027
Način uporabeintramuskularna injekcija
Identifikatorji
Oznaka ATCJ07AF01 (WHO)
ChemSpider/

Cepivo proti davici preprečuje davico, ki jo povzroča bakterija Corynebacterium diphtheriae.[1] Njegova uporaba je doprinesla k več kot 90-odstotnem zmanjšanju števila primerov bolezni v svetovnem merilu med letoma 1980 in 2000.[2] Prvi odmerek se priporoča pri starosti 6 tednov, nato sledita še dva odmerka s štiritedenskima razmikoma. Po treh odmerkih cepivo ščiti v otroški dobi pred boleznijo s 95-odstotno učinkovitostjo.[2] Kasneje v otroštvu se priporočajo še trije odmerki,[2] kasnejši poživitveni odmerki vsakih 10 let pa niso več v priporočilih.[2]

Cepivo proti davici je zelo varno, znatnejši neželeni učinki so redki.[2] Na mestu injiciranja se lahko pojavi bolečina.[2] Na mestu vboda lahko nastane tudi oteklina, ki traja največ nekaj tednov.[3] Cepivo je varno tudi med nosečnostjo in pri posameznikih z okrnjenim imunskim sistemom.[3]

Cepivo proti davici je na tržišču v več kombinacijah z drugimi cepivi.[4] Tako imenovano cepivo DT vsebuje davični in tetanusni toksoid, cepivo DTP pa vsebuje davični toksoid, tetanusni toksoid in suspenzijo mrtvih bacilov Bordetella pertussis in se z njim preprečujejo davica, tetanus in oslovski kašelj.[5] Obstajajo tudi kombinacije, ki poleg cepiva proti davici vsebujejo še cepivo proti bacilu Haemophilus influenzae tipa b, hepatitisu B ali inaktivirano cepivo proti otroški ohromelosti.[2] Svetovna zdravstvena organizacija priporoča cepljenje s cepivom proti davici od leta 1974.[2] Cepljenega je okoli 84 % svetovnega prebivalstva.[6] Daje se v obliki intramuskularne injekcije.[2] Cepivo je treba hraniti na hladnem, vendar ne sme zmrzniti.[3]

Cepivo proti davici so razvili leta 1923.[7] Uvrščeno je na seznam osnovnih zdravil Svetovne zdravstvene organizacije, torej med najpomembnejša učinkovita in varna zdravila, potrebna za normalno zagotavljanje zdravstvene oskrbe.[8]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "MedlinePlus Medical Encyclopedia: Diphtheria immunization (vaccine)". Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. 3. 2009. Pridobljeno dne 7. 3. 2009. 
  2. 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 2,5 2,6 2,7 2,8 "Diphtheria vaccine: WHO position paper- August 2017" (PDF). Weekly epidemiological record 92: 417–436. 4. 8. 2017. PMID 28776357. Arhivirano (PDF) iz prvotnega spletišča dne 8. 9. 2017. 
  3. 3,0 3,1 3,2 Atkinson, William (May 2012). Diphtheria Epidemiology and Prevention of Vaccine-Preventable Diseases (12 izd.). Public Health Foundation. str. 215–230. ISBN 9780983263135. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. 9. 2016. 
  4. Centre for Disease Control and Prevention. "Diphtheria Vaccination". Department of Health and Human Services. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. 11. 2011. Pridobljeno dne 8. 11. 2011. 
  5. http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5509526/cepivo?query=cepivo&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 6. 12. 2017.
  6. "Diphtheria". who.int. 3. 9. 2014. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. 4. 2015. Pridobljeno dne 27. 3. 2015. 
  7. Macera, Caroline (2012). Introduction to Epidemiology: Distribution and Determinants of Disease. Nelson Education. str. 251. ISBN 9781285687148. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. 3. 2016. 
  8. "WHO Model List of Essential Medicines (19th List)" (PDF). World Health Organization. april 2015. Pridobljeno dne 8. 12. 2016.