Celje

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Celje
Pogled s Celjskega gradu proti severozahodu, 2004
Pogled s Celjskega gradu proti severozahodu, 2004
Zastava Celje
Zastava
Grb Celje
Grb
Vzdevek: 
Knežje mesto
Mestna občina Celje
Koordinati: 46°14′24″N 15°16′12″E / 46.24000°N 15.27000°E / 46.24000; 15.27000
DržavaZastava Slovenije Slovenija
Neformalna pokrajinaŠtajerska
PokrajinaSavinjska
Statistična regijaSavinjska
Mestna občinaCelje
Ustanovitev45 (kot municipium Claudia Celeia)
Upravljanje
 • Vrstamestni svet
 • županBojan Šrot (SLS)
Prebivalstvo
 • SkupnoRast 60.000
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • PoletniUTC+2 (CEST)
Poštna številka
3000
Omrežna skupina03
Mesta dvojčki
 • Grb Grevenbroicha Grevenbroich Nemčija
 • Grb Singena Singen Nemčija
 • Grb Slavonskega Broda Slavonski Brod Hrvaška
Avtomobilska oznakaCE
Spletna stran[www.celje.si www.celje.si]

Celje (izgovorjava ) [cêlje] je mesto in sedež istoimenske mestne občine v Republiki Sloveniji, ki leži ob sotočju rek Savinje in Voglajne v Spodnji Savinjski dolini. Srednja nadmorska višina mesta je 238 m. S 50.039 prebivalci je tretje največje slovensko mesto. Največja znamenitost je stari Celjski grad, ki se prvič omenja leta 1322 in je bil sedež Celjskih grofov, najvplivnejše plemiške rodbine na Slovenskem.

Mestne četrti in krajevne skupnosti

Mesto Celje ima 10 mestnih četrti in mestna občina 9 krajevnih skupnosti:

Mestne četrti

Krajevne skupnosti

  • Aljažev hrib
  • Ljubečna
  • Medlog
  • Ostrožno
  • Pod gradom
  • Škofja vas
  • Šmartno v Rožni dolini
  • Teharje
  • Trnovlje

Mestni predeli

Zgodovina mesta

Glavni članek: Zgodovina Celja.
Slika:Celje Vischer.jpg
Celje, Georg Matthäus Vischer, Topographia Ducatus Stiriae, Gradec 1681
Pogled na Celje proti jugu na sliki iz leta 1750 (1831), Johannes Hötzel - J.v. Rainhofen. Voglajna na levi se steka v Savinjo. Na desni strani Savinje je viden otok. Mestni predel na tem območju se danes imenuje Otok. Vidno je tudi celotno mestno obzidje, ki ga je mesto dobilo leta 1473.

Prva naselbina se je pojavila v času halštatske kulture. Za časa Keltov in starogrških zgodovinarjev je bil kraj znan kot Keleja (Keleia), kar v starem keltskem jeziku pomeni zaklonišče ali zavetišče. [navedi vir] V 1. stoletju pr. n. št. se je razvilo močno keltsko naselje, kjer so kovali noriški denar. Leta 15 pr. n. št. so naselbino osvojili Rimljani in jo poimenovali Celeia (Civitas Celeia). Mestne pravice je pod imenom municipium Claudia Celeia dobilo leta 45, med vladavino rimskega cesarja Klavdija (10 pr. n. št.-54, vladal 41-54).

Ohranjeni napisi navajajo, da je bila antična Celeia bogato in gosto naseljeno mesto, zavarovano z obzidjem in stolpi, z večnadstropnimi palačami, širokimi trgi in ulicami. Klicali so jo »mala« ali »druga Troja« - Troia secunda. Rimska cesta skozi Celeio je vodila iz Ogleja (Aquileia) v Panonijo.

Narodni dom, sedež mestne občine Celje, Trg celjskih knezov, (Jan Vladimir Hrásky, 1895-1896)

Celeia je kmalu postala ena od najbolj cvetočih rimskih kolonij. V mestu je bilo tedaj več večjih stavb, od katerih je Marsov tempelj slovel v celotnem rimskem imperiju [navedi vir]. Celeio je Konstantin I. Veliki (272-337) okoli leta 320 pripojil Ogleju.

Na pohodu proti Italiji so mesto med letoma 451 in 452 opustošili Huni. V času velikih selitev v 5. in 6. stoletju je bilo mesto porušeno. V zgodnjem srednjem veku so ga obnovili. V srednjem veku se mesto prvič omenja pod imenom Cylie (v Admontovem letopisu, napisanem v času med letoma 1122 in 1137).

Mesto je dobilo status mestnega trga v prvi polovici 14. stoletja, mestne pravice pa 11. aprila 1451, z ukazom Celjskega grofa Friderika II. Po izumrtju Celjskih grofov so mesto prevzeli Habsburžani. Začelo se je hitro razvijati v obrtniško in trgovsko središče. Leta 1473 so zgradili mestno obzidje in trdnjavski jarek. Z obzidjem se je ubranilo pred Turki, ob velikem slovenskem kmečkem uporu leta 1515 pred kmeti, ki so zavzeli Stari grad.

Prva gimnazija v Celju je bila ustanovljena leta 1808 in spada med najstarejše v Sloveniji.

Leta 1867 je po porazu Avstrije v avstrijsko-pruski vojni mesto postalo del Avstro-Ogrske.

Zgodovinska imena mesta

Prebivalstvo

Celje leta 1903, slika Stengel & Co.
Slika:Celje 1938.jpg
Celje leta 1938, slika Pelikan
etnična sestava leta 1991
Slovenci 33.434 82,1%
Srbi 1864 4,6%
Hrvati 1687 4,1%
Muslimani 466 1,1%
Jugoslovani 405 1%
Albanci 189
Makedonci 140
Črnogorci 93
Madžari 41
Ostali 82
Neznano 1972 4,8%
Neopredeljeni 249
Regionalno opredeljeni 88
leto št. prebivalcev[6]
1439 1000
1798 1400
1820 1635
1834 1511
1840 1793
1900 6743
leto št. prebivalcev
1924 7750
1940 20.000
1995 40.710
2002 48.081
2007 45.826
2010 50.039

Prebivalstvo je v Celju počasi naraščalo. V štiristo letih se je komaj podvojilo. V prvi polovici 19. stoletja je bilo Celje med južnoštajerskimi mesti na tretjem mestu, Maribor je imel 1834, Ptuj pa 1630 prebivalcev. Največ je bilo Slovencev. Nekaj je bilo nemških naseljencev iz Avstrije in deloma iz Nemčije. Po letu 1600 se je naselilo več Italijanov. Naselili so se tudi iz Sudetskih dežel (Čehi, Nemci). V letu 2007 je imelo Celje 45.826 prebivalcev, prebivalstvo je naglo naraslo, v zadnjih 8 letih za kar 8000. Z okolico ima mesto 71.144 prebivalcev.

Znamenitosti

Glej tudi: seznam zgradb in objektov v Celju

Zgodovinske in kulturne stavbe

Celjski dom, (Peter Paul Brang, 1905-1906)
Stara grofija
Slika:Plecnik posojilnica Celje 002.jpg
Ljudska posojilnica, (Jože Plečnik, 1928-1929)
Celje leta 2004, pogled s Friderikovega stolpa Celjskega gradu proti severozahodu. Lepo se vidi drugačna rečna struga Savinje.

Sakralne stavbe

Trgi v središču mestnega jedra

Hoteli, hosteli, moteli

Športni objekti

Mostovi

Kultura

  • Pokrajinski muzej Celje - predstavlja etnološko zbirko bolj celjske okolice kot mesta samega, osnovne panoge poljedelstva, živinoreje, lesarstva, sadjarstva in vinogradništva ter hmeljarstva. Muzej hrani bogato zbirko težkih in drobnih orodij za obdelavo zemlje in druga spremljajoča dela, večino orodij so izdelali domači mojstri. Prikazana so tudi orodja domače obrti za predilstvo, tkalstvo, barvarstvo, lončarstvo, čebelarstvo, pletarstvo. Dodana je tudi zanimiva zbirka svetovne popotnice in pisateljice ter pesnice Alme Maksimiljane Karlin.
  • Muzej novejše zgodovine Celje - velik del muzeja je namenjen obsežnim etnološkim zbirkam in številnim obrtem v mestu Celju in okolici mesta. Obrti so prikazane v obliki ulice, kot je dejansko v Celju obstajala in po njej obiskovalci hodijo. Manjka pa tisti del Celja, ki je največji in najmočnejši - industrija, ta je na ogled v podrti Cinkarni - »Šmelc«. Na tem prostoru so leta 2005 postavili temelje za nov tehnološki polis z mednarodno univerzo, ki bo dokončan do leta 2013.

Vsakoletne prireditve mesta Celja

Znani Celjani in osebnosti, rojene v Celju

glej tudi seznam častnih meščanov Celja.

Pobratena in prijateljska mesta

Pobratena mesta[7]
Grevenbroich  Nemčija (od leta 1986)
Singen  Nemčija (od leta 1990)
Slavonski Brod[8][7]  Hrvaška (od leta 2010)
Prijateljska mesta
Grb Budve Budva  Črna gora
Grb Čerepovca Čerepovec  Rusija
Grb Ćuprije Ćuprija  Srbija
Grb Gradca Gradec  Avstrija
Grb Špitala ob Dravi Špital ob Dravi  Avstrija

Glej tudi

Opombe in sklici

  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 Paliga, Sorin. »Archaic place names in Slovenia: pre-indoeuropean, indo-european (Illyrian, Celtic, Thracian), early romance« (PDF) (v v angleščini). Pridobljeno 19. aprila 2009.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: neprepoznan jezik (povezava)
  2. 2,0 2,1 I. Orožen (1854).
  3. Plinij starejši. http://penelope.uchicago.edu/Thayer/L/Roman/Texts/Pliny_the_Elder/3*.html. Pridobljeno 2'1'-08-11. {{navedi splet}}: Manjkajoč ali prazen |title= (pomoč); Preveri datumske vrednosti v: |accessdate= (pomoč)
  4. Vicipaedia, la:Celeia
  5. Wikipedia, it:Celje
  6. J. Orožen (1971), str. 362-365.
  7. 7,0 7,1 »Partnerska mesta«. Pridobljeno 17. januarja 2009.
  8. »Sporazum o prijateljstvu i suradnji između Grada Slavonskog Broda i Mestne občine Celje« (v v hravaščini). Pridobljeno 17. junija 2010.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: neprepoznan jezik (povezava)

Viri

Zunanje povezave