Catharine Trotter Cockburn

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Catharine Trotter Cockburn
Portret
Rojstvo16. avgust 1679({{padleft:1679|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:16|2|0}})[1][2][3]
London
Smrt11. maj 1749({{padleft:1749|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:11|2|0}})[1][2][3] (69 let)
Longhorsley[d]
DržavljanstvoFlag of Great Britain (1707–1800).svg Kraljevina Velika Britanija
Poklicdramatičarka, pisateljica, filozofinja, romanopiska

Catharine Trotter Cockburn, rojena 16 avgust 1679, je novelistka, dramatičarka ter filozofinja. Njen filozofski ugled v veliki meri temelji na njenih polemičnih delih v obrambi Johna Locka in Samuela Clarka. Medtem ko je v teh delih prikazana vrsta interesov, je njena glavna skrb braniti moralno epistemologijo, ki združuje elemente Lockove epistemologije s Clarkovo moralno teorijo. Cockburnina literarna dela, v katerih ženske prevladujejo v akciji, in njeno osebno življenje zagotavljajo bogato tematiko feministične kritike.


ŽIVLJENJEPIS[uredi | uredi kodo]

Catharine je bila rojena v Londonu 16. avgusta leta 1679, škotskim staršem, ki so bili protestanti. Kot otrok se je sama naučila pisati, sama se je učila francoščino, latinsko slovnico in logiko. Poleg tega pa se je posvetila tudi pisanju iger. Njena prva novela, ki se je sprva imenovala The adventures of a young woman, nato pa Olinda’s Adventures, je anonimno izšla leta 1693, ko je bila stara le 14 let. Dve leti kasneje je bila odigrana njena igra Agnes de Castro. Njena druga igra, The Fatal Friendship, pa ni bila le odigrana, temveč tudi natisnjena. Zelo jo je spodbujal in vodil pisatelj iger William Congreve. Medtem ko si je Catharine Trotter vzpostavljala svoj ugled kot dramatičarka, je tudi študirala Lockovo delo, An Essay Concerning Human Understanding. Njeno prvo filozofsko delo se je imenovalo The Defence of Mr. Lock’s Essay of Human Understanding, ki je bilo objavljeno leta 1702. Leta 1708 se je poročila z Reverendom Patrickom Cockburnom. Vse do leta 1726 je pisala, nato pa je začela z novo filozofsko razpravo. Njena družina je finančno trpela dokler ni bil, leta 1726, njen mož sprejet v Kapelo Sv. Pavla v Aberdeenu.


FILOZOFSKI PRISTOP[uredi | uredi kodo]

V njenih delih je najbolj poudarjena njena moralna teorija. Največ se je ukvarjala z obvladovanjem pomankljivosti in prednosti nekaterih vprašanj, ter teorije tistega časa. Poudarek je dala na tri pomembne seve moralnosti 18. stoletja: moralni racionalizem (imenovan tudi etični racionalizem), moralna teorija čustev (tudi sentimentalizem, je teorija epistemologije in meta-etike v povezavi z odkrivanjem moralnih resnic), ter teorija moralne pripravljenosti. Za Catharine je bil moralni občutek pomemben dejavnik pri moralnih sodbah, vendar je vztrajala pri svoji podrejenosti razumevanju, kot vodniku pri moralni presoji. Svoje pristope in filozofska razmišljanja je razvijala skozi svoje dela, preko njih pa je prav tako zagovarjala različne pristope drugih. Nekaj njenih najpomembnejših filozofskih del je:

The defence of Mr. Locke's essay of human understanding

V njem odgovori Burnetu na mnoge probleme v povezavi z Lockovim pomanjkanjem empirizma, ki vključuje ne le znanje o morali, temveč tudi o znanju, ki ga imamo o verodostojnosti Boga in nesmrtnosti človeške duše.

Remarks upon some Writers

V delu odgovarja na kritike Clarkove moralne teorije pripravljenosti. Posveti se filozofskim vprašanjem, kot so neskončnost vesolja, narava in obstajanje duha.

Remarks upon the principles and reasonings of Dr. Rutherforth's essay

To je njeno tretje filozofsko delo, v katerem odgovarja Dr. Thomasu Rutherforthu, ki je kritiziral Clarkovo teorijo moralne pripravljenosti.


POMEMBNA DELA[uredi | uredi kodo]

1695. Agnes de Castro

1698. Fatal Friendship

1700. Love at a Loss, or, Most Votes Carry It

1701.The Unhappy Penitent

1702. A Defence of Mr. Lock’s [sic.] Essay of Human Understanding

1706. The Revolution of Sweden

1705. A poem on his Grace the Duke of Marlborough’s return from his German expedition

1707. A Discourse concerning a Guide in Controversies, in Two Letters

1726 - The Honorable Deceivers

1726. A Letter to Dr. Holdsworth, Occasioned by His Sermon Preached before the University of Oxford

1747. Remarks Upon the Principles and Reasonings of Dr. Rutherforth's Essay on the Nature and Obligations of Virtue

1751.The Works of Mrs. Catharine Cockburn, Theological, Moral, Dramatic, and Poetic

VIRI[uredi | uredi kodo]

Catharine Trotter Cockburn. 2008. [internet]. [citirano 23. 11. 2017]. Dostopno na naslovu: https://en.wikipedia.org/wiki/Catharine_Trotter_Cockburn

Catharine Trotter Cockburn. [internet]. [citirano 23. 11. 2017]. Dostopno na naslovu: https:// plato.stanford.edu/entries/cockburn/.

Knjižnji virov v slovenskem jeziku zaenkrat še ni. Tudi na spletu so viri le v angleščini.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
  2. 2,0 2,1 SNAC — 2010.
  3. 3,0 3,1 Indiana Philosophy Ontology Project