Catch Me Who Can

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje


Catch Me Who Can
Replika Catch Me Who Can na razstavi v Nizozemskem muzeju železnic leta 2014
Tip Parna lokomotiva
Konstruktor Richard Trevithick
Proizvajalec Rastrick and Hazledine
Proizvodnja 1808
Konfiguracija 2-2-0
Masa lokomotive 8 t
Gorivo premog
Število valjev 1, pokončen
Najvišja hitrost 19 km/h
Krstna vožnja 1808
Upokojena 1808

Catch Me Who Can (slovensko Ujemi me, kdor more) je bila četrta in zadnja parna lokomotiva konstruktorja Richarda Trevithicka. Prvi dve je zasnoval za železarni v Coalbrookdaleu in Penydarrenu, tretjo pa za premogovnik Wylam. Lokomotivo Catch Me Who Can je leta 1808 izdelalo podjetje Rastrick and Hazledine v svoji livarni v Bridgnorthu, Anglija. Trevithick jo je predstavil v »parnem cirkusu«, ki ga je organiziral na krožni progi v Bloomsburyju, malo južno od sedanje železniške postaje Euston Square v Londonu.

Vstopnica za Trevithickov parni cirkus poleti 1808 z risbo lokomotive Catch Me Who Can

Lokomotiva je dosegla hitrost 19 km/h. Za tirnice iz litega železa je bila pretežka. Po iztirjenju, ki ga je povzročila počena tirnica, je Trevithick po štirinajst dneh svoj cirkus zaprl.

Mehanizem[uredi | uredi kodo]

Konstrukcija lokomotive Catch Me Who Can je bila enostavnejša od konstrukcij prejšnjih lokomotiv. Horizontalni valj, vztrajnik in zobniški pogon je zamenjal pokončen valj, vgrajen v parni kotel. Bat je gnal par pogonskih koles neposredno preko veznih drogov. Kotel je bil plamenocevni s povratno cevjo in notranjim kuriščem.

Sporna sodobna risba parnega cirkusa

Vir[uredi | uredi kodo]