Buttrio
Buttrio | |
|---|---|
| Comune di Buttrio / Comun di Buri | |
 Fontana in vojni spomenik | |
.svg) Buttrio v Pokrajini Videm | |
  Buttrio Geografski položaj v Italiji | |
| 46°1′0″N 13°20′0″E / 46.01667°N 13.33333°E | |
| Država |  Italija |
| Dežela | Furlanija - Julijska krajina |
| Pokrajina | Videm |
| Frazioni | Camino, Caminetto, Vicinale |
| Upravljanje | |
| • Župan | Eliano Bassi (državljanska lista »Giovinburi«) |
| Površina | |
| • Skupno | 17,8 km2 |
| Nadm. višina | 79 m |
| Prebivalstvo (2026)[2] | |
| • Skupno | 3.898 |
| • Gostota | 219 preb./km2 |
| Demonim | it. buttriesi |
| Časovni pas | UTC+1 |
| • Poletni | UTC+2 |
| Poštna številka | 33042 |
| Klicna koda | 0432 |
| Zavetnik | Marijino vnebovzetje |
| Dan | 15. avgust |
| Spletna stran | Uradno spletno mesto |
Buttrio (furlansko Buri) je občina v Pokrajini Videm v Furlaniji - Julijski krajini, ki leži približno 10 km jugovzhodno od Vidma in približno 47 km severozahodno od Gorice. Leta 2004 je imela 3.898 prebivalcev in površino 17,8 km².[3]
Buttrio meji z naslednjimi občinami: Manzano (Manzan), Pavia di Udine (Pavie), Pradamano (Pradaman) in Premarjag.
Občina Buttrio je sestavljena iz naslednjih naselij: Camino, (Cjamin), Caminetto (Cjaminet) in Vicinale (Visinâl).
Geografija
[uredi | uredi kodo]Ozemlje
[uredi | uredi kodo]Buttrio leži na ravnini ob vznožju hriba, 146 metrov nadmorske višine. V davnih časih je morje preplavilo Furlansko ravnino, obala pa je segala skoraj do današnjih Julijskih predalp. Na dnu te lagune je v tisočletjih potekal počasen proces sedimentacije, ki je povzročil nastanek mogočnih formacij, ki so se z umikom morja dvignile iz vode. Ti eocenski nanosi se danes kažejo kot izmenične plasti laporja in peščenjaka z zelo značilnim videzom. Sestava tal jih naredi primerne za vinogradništvo. V teku stoletij je profil pobočij oblikovalo delo generacij vinarjev.
Buttrio ima idealno geografsko lego za vinogradništvo in je znan po svojih vinih, saj Julijske Alpe v ozadju ščitijo trte pred hladnimi severnimi vetrovi, Jadransko morje pa v ospredju zagotavlja ugodno in stalno prezračevanje.[4]
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Občina je bila ustanovljena leta 1811, 11. avgusta 1866 pa je bila priključena Italiji.[5]
Med prvo svetovno vojno je bilo mesto v zaledju, kjer so zgradili številne poljske bolnišnice. Po umiku iz Kobarida je bilo zasedeno, mnogi njegovi prebivalci pa so bili deportirani. Preden je začel veljati premirje, je italijanska vojska poskušala ponovno osvojiti večino izgubljenih ozemelj. Uspelo ji je ponovno zavzeti več mest v Karnijskih in Julijskih Alpah, med drugim Buttrio, Manzano in Krmin.[6][7][8]
Po drugi svetovni vojni je v Buttriu deloval »Collegio dei Mutilatini«, ki je dvanajst let gostil okoli sto fantov in deklet, ki so bili v prvih letih po koncu druge svetovne vojne poškodovani ali pohabljeni zaradi eksplozij vojnih ostankov.[9][10]
Spomeniki in znamenitosti
[uredi | uredi kodo]Cerkve
[uredi | uredi kodo]- Župnijska cerkev sv. Marije Vnebovzete: to je župnija v Buttriu, v Pokrajini in Nadškofiji Videm;[11] spada v dekanijo vzhodne Furlanije.
- Cerkev sv. Štefana Prvomučenca: zgrajena je bila na ruševinah rimske naselbine, kar se odraža tudi v njenem imenu. Cerkev, ki stoji v bližini cerkve sv. Marije Vnebovzete, je bila zgrajena ok. srede 14. stoletja in posvečena maja 1366.
Vile
[uredi | uredi kodo]
- Vila Morpurgo: gre za nedavno obnovljeno utrjeno vilo. Izvirna stavba sega v konec 10. stoletja in je služila kot obrambni in opazovalni dvorec. Bila je podeljena goriškim grofom, ki so jo nato zaupali gospodom iz Buttria. Celoten kompleks je pod zaščito Urada za varstvo kulturne dediščine.[12][13]
- Vila Bartolini-Caimo-Dragoni-Florio-Danieli
Do te rezidence, ki jo je v 17. stoletju zgradila družina Bartolini, vodi aleja, obdana s cipresami. Zgradba izvira iz 17. stoletja in jo sestavlja velika graščina, katere osrednji del obdajata dva stolpa kvadratnega tlorisa. Dvojno stopnišče zaključuje čudoviti osrednji del fasade, ki močno spominja na klasično arhitekturo. Notranjost sta s čudovitimi alegoričnimi prizori okrasila Francesco Chiarottini in Giambattista Canal.
Dolga leta je služila kot prizorišče regionalnega vinskega sejma Buttrio, dokler ni postala na voljo zgornja Vila Florio.
Kompleks je kasneje kupila družina Danieli. Prav ta družina je skrbno obnovila freske in stavbo vrnila v njeno nekdanjo funkcionalno stanje, danes pa je stavba popolnoma prenovljena.[14]
- Vila Toppo-Florio: zgradila jo je v prvi polovici 18. stoletja družina Toppo. V naslednjem stoletju, ko je posest prevzela družina Florio, so jo razširili. Pomembnost vile je tudi posledica obsežnega parka, ki ji pripada in se spušča s hriba na ravnino ob cesti, ki vodi v Manzano. Vila in park tvorita neločljivo celoto, ki je bila skozi čas ohranjena na vzoren način.[15]
Demografski razvoj
[uredi | uredi kodo]| Zgodovinsko prebivalstvo | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
|
|
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Vir: Data from ISTAT | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Etnična sestava
[uredi | uredi kodo]Na dan 31. decembra 2024 je v občini prebivalo 420 tujcev, kar je 10,3 % prebivalstva.[16] Največja tuja skupnost je romunska, ki predstavlja 36,3 % vseh tujcev v državi, sledita pa ji Ukrajina in Albanija.
Jezik
[uredi | uredi kodo]V Buttriu prebivalstvo poleg italijanščine govori tudi furlanščino. V skladu z Resolucijo št. 2680 z dne 3. avgusta 2001, ki jo je izdal Deželni svet Furlanije - Julijske krajine, je občina vključena v ozemeljsko zaščito furlanščine za namene Zakona 482/99, Deželnega zakona 15/96 in Deželnega zakona 29/2007.[17] Furlanščina, ki se govori v Buttriu, je ena od variant srednje-vzhodne furlanščine.[18]
Gospodarstvo
[uredi | uredi kodo]Kmetijstvo
[uredi | uredi kodo]Območje občine spada v tri DOC-območja (italijanska razvrstitev kakovosti vina za vina s kontroliranim poreklom, sorto grozdja in tipom): hribovit del pripada območju »Colli Orientali del Friuli« (Vzhodni griči Furlanije), medtem ko ravninski del pripada območju »Grave del Friuli« in je vključen tudi v območje »Prosecco«. Poleg tega je Buttrio član nacionalnega združenja »Città del Vino« (Mesta vina). Vina, proizvedena v Buttriu, ki so na splošno odlične kakovosti, vključujejo bela (rumena rebula, furlanski tokaj, bela klevna, sivi pinot, muškatni silvanec) in rdeča (merlot, cabernet franc in cabernet sauvignon, modri pinot, refosco dal peduncolo rosso).[19] Trenutno na območju deluje več kot 20 specializiranih vinarij, ki se upravljajo v skladu z modernimi merili.
Industrija
[uredi | uredi kodo]Podjetje Danieli & C. Officine Meccaniche S.p.A., znano preprosto kot Danieli, je multinacionalka s sedežem in glavnim obratom v Buttriu. Je svetovni vodilni proizvajalec opreme za proizvodnjo jekla, zlasti na področju dolgih izdelkov, kjer ima več kot 90-odstotni svetovni tržni delež.
Podjetje sta leta 1914 ustanovila Mario in Timo Danieli.[20] V preteklih letih je Danieli sprejel strategijo prehoda s proizvodnje strojev za proizvodnjo jekla na dobavo obratov na ključ.[21]
Znane osebnosti
[uredi | uredi kodo]- Andrea Comparetti, fizik in znanstvenik
- Marco Racaniello, klavirist in skladatelj
- Giulio Tami, filmski ustvarjalec, direktor fotografije in montažer
- Giovanni Battista Beltrame, agronom
Pobratena mesta
[uredi | uredi kodo]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- 1 2 »Classificazioni statistiche – anno 2026«. www.istat.it. Talijanski nacionalni institut za statistiku. 21. februar 2026. Pridobljeno 27. februarja 2026. (Opomba: Povezava datoteke s tehničnim naborom podatkov.)
- ↑ »Resident population by age, sex and marital status on 1st January 2026«. demo.istat.it. Talijanski nacionalni institut za statistiku. 1. januar 2026. Pridobljeno 1. aprila 2026. (Opomba: Povezava datoteke s tehničnim naborom podatkov.)
- ↑ Podatki iz Istata.
- ↑ Fiera regionale dei vini buri.it
- ↑ Giuseppe Piccini (1976). Buttrio. Udine: Arti Grafiche Friulane.
- ↑ »Collaborazione pastorale Buttrio«. Pridobljeno 30. oktobra 2023.
- ↑ »Io sono Friuli Venezia Giulia- Buttrio«. Pridobljeno 30. oktobra 2023.
- ↑ Mauro Pascolini (2003). Buttrio: una comunità tra ruralità e innovazione. Udine: Forum.
- ↑ »Realtà Industriale Novembre 2023«. Pridobljeno 31. oktobra 2023.
- ↑ Roberto Tirelli (2010). I "mutilatini" e il collegio friulano di Buttrio: la storia poco conosciuta delle ultime vittime della guerra. Udine: Associazione nazionale vittime civili di guerra.
- ↑ Buttrio diocesiudine.it
- ↑ »Castello di Buttrio«. castellodibuttrio.it. Pridobljeno 10. novembra 2023.
- ↑ »Castello Morpurgo«. scoprifvg.it (v italijanščini). Pridobljeno 10. novembra 2023.
- ↑ »Villa Bartolini, Caimo-Dragoni, Florio, Danieli«. patrimonioculturale.regione.fvg.it (v italijanščini). Pridobljeno 10. novembra 2023.
- ↑ »Villa di Toppo-Florio«. sistemabuttrio.com. Pridobljeno 21. septembra 2024.
- ↑ »Foreign citizens: resident population by sex and demographic balance on 31st December 2024«. Pridobljeno 13. julija 2025.
- ↑ »Official Toponymy«. arlef.it. Pridobljeno 13. julija 2025.
- ↑ List of the Friulian-speaking municipalities arlef.it
- ↑ viticulture sistemabuttrio.com
- ↑ Mario Robiony, Nati per la meccanica: l'avventura imprenditoriale di Mario e Luigi Danieli. Udine: Forum. 2012.
- ↑ Danieli & C - Officine Meccaniche (1983-2019) areastudimediobanca.com
