Pojdi na vsebino

Bukova mlečnica

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Bukova mlečnica
Znanstvena klasifikacija Uredi to klasifikacijo
Domena: Eukaryota (evkarionti)
Kraljestvo: Fungi (glive)
Oddelek: Basidiomycota (prostotrosnice)
Razred: Agaricomycetes (listarice)
Red: Russulales (golobičarji)
Družina: Russulaceae (golobičarke)
Rod: Lactarius (mlečnice in sirovke)
Vrsta:
L. blennius
Dvočlensko ime
Lactarius blennius
(Fr.) Fr. (1838)
Sinonimi
  • Agaricus blennius Fr. (1815)
  • Galorrheus blennius (Fr.) P. Kumm. (1871)
  • Lactifluus blennius (Fr.) Kuntze (1891)

Bukova mlečnica (znanstveno ime Lactarius blennius) je gliva iz rodu mlečnic (Lactarius).

Značilnosti

[uredi | uredi kodo]

Klobuk ima v premeru od 4 do 9 cm. V mladosti je plosko izbočen, kasneje sploščen do nekoliko lijakast, včasih tudi z majhno grbico. Površina žilnata in mat v suhem vremenu, ter sijoča in mastna v vlagi. Svetlo olivno sive do rjave barve, z koncentrično razporejenimi lisami. Rob je v mladosti zavit navzdol, kesneje fino rebrasto nažlebkan.

Lističi so v mladosti belkasti, kasneje svetlo oker. Mnogi se proti betu viličasto razcepljajo.

Bet je visok od 5 do 8 cm in debel od 1 do 2 cm. Je valjast, trden in ima gladko do rahlo vzdolžno nažlebljeno površino. Je umazano belkaste barve z olivnim odtenkom in rjavkastimi madeži na poškodovanih mestih.

Meso belkasto, vonj šibek in prijetno pikanten, okus sprva blag, nato pekoč in grenak. Mleček je bele barve.[1]

Razširjenost in življenjski prostor

[uredi | uredi kodo]

Razširjena je v Evropi.

Raste posamično ali v manjših skupinah v listnatih in mešanih gozdovih. Tvori mikorizo predvsem z bukvijo.[1]

Mikroskopske značilnosti

[uredi | uredi kodo]

Trosni odtis je smetanovo bele barve. Trosi so jajčaste oblike, z bradavicami, ki so mestoma povezana v grebene. Merijo 6,4–8,3 x 5,1–6,5 μm.[1]

Podobne vrste

[uredi | uredi kodo]

Uporabnost

[uredi | uredi kodo]

Neužitna.

Tako kot v drugih mlečnicah so tudi v bukovih mlečnicah našli seskviterpene s citotoksičnimi učinki in antimikrobnim delovanjem. Gliva uporablja te snovi za obrambo in ji dajejo grenak in pekoč okus.[2][3]

Galerija slik

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1 2 3 Kränzlin F (1991). Fungi of Switzerland 6: Russulaceae (v angleščini). str. 50–51. ISBN 3-85604-260-1.
  2. Vidari, Giovanni; De Bernardi, Maria; Vita-Finzi, Paola; Fronza, Giovanni (Januar 1976). »Sesquiterpenes from Lactarius blennius«. Phytochemistry (v angleščini). Zv. 15, št. 12. str. 1953–1955. doi:10.1016/S0031-9422(00)88853-6.
  3. Kostić, Marina; Ivanov, Marija; Fernandes, Ângela; Calhelha, Ricardo C.; Glamočlija, Jasmina; Barros, Lillian; Soković, Marina; Ćirić, Ana (3. januar 2023). »A Comparative Study of Lactarius Mushrooms: Chemical Characterization, Antibacterial, Antibiofilm, Antioxidant and Cytotoxic Activity«. Journal of Fungi (v angleščini). Zv. 9, št. 1. str. 70. doi:10.3390/jof9010070. ISSN 2309-608X. PMC 9864295. PMID 36675891.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]