Bukova mlečnica
| Bukova mlečnica | |
|---|---|
| Znanstvena klasifikacija | |
| Domena: | Eukaryota (evkarionti) |
| Kraljestvo: | Fungi (glive) |
| Oddelek: | Basidiomycota (prostotrosnice) |
| Razred: | Agaricomycetes (listarice) |
| Red: | Russulales (golobičarji) |
| Družina: | Russulaceae (golobičarke) |
| Rod: | Lactarius (mlečnice in sirovke) |
| Vrsta: | L. blennius |
| Dvočlensko ime | |
| Lactarius blennius (Fr.) Fr. (1838) | |
| Sinonimi | |
| |
Bukova mlečnica (znanstveno ime Lactarius blennius) je gliva iz rodu mlečnic (Lactarius).
Značilnosti
[uredi | uredi kodo]Klobuk ima v premeru od 4 do 9 cm. V mladosti je plosko izbočen, kasneje sploščen do nekoliko lijakast, včasih tudi z majhno grbico. Površina žilnata in mat v suhem vremenu, ter sijoča in mastna v vlagi. Svetlo olivno sive do rjave barve, z koncentrično razporejenimi lisami. Rob je v mladosti zavit navzdol, kesneje fino rebrasto nažlebkan.
Lističi so v mladosti belkasti, kasneje svetlo oker. Mnogi se proti betu viličasto razcepljajo.
Bet je visok od 5 do 8 cm in debel od 1 do 2 cm. Je valjast, trden in ima gladko do rahlo vzdolžno nažlebljeno površino. Je umazano belkaste barve z olivnim odtenkom in rjavkastimi madeži na poškodovanih mestih.
Meso belkasto, vonj šibek in prijetno pikanten, okus sprva blag, nato pekoč in grenak. Mleček je bele barve.[1]
Razširjenost in življenjski prostor
[uredi | uredi kodo]Razširjena je v Evropi.
Raste posamično ali v manjših skupinah v listnatih in mešanih gozdovih. Tvori mikorizo predvsem z bukvijo.[1]
Mikroskopske značilnosti
[uredi | uredi kodo]Trosni odtis je smetanovo bele barve. Trosi so jajčaste oblike, z bradavicami, ki so mestoma povezana v grebene. Merijo 6,4–8,3 x 5,1–6,5 μm.[1]
Podobne vrste
[uredi | uredi kodo]- rjaveča mlečnica (Lactarius fluens)
- gabrova mlečnica (Lactarius circellatus)
- poprhnjena livka (Clitocybe nebularis)
Uporabnost
[uredi | uredi kodo]Neužitna.
Tako kot v drugih mlečnicah so tudi v bukovih mlečnicah našli seskviterpene s citotoksičnimi učinki in antimikrobnim delovanjem. Gliva uporablja te snovi za obrambo in ji dajejo grenak in pekoč okus.[2][3]
Galerija slik
[uredi | uredi kodo]- ilustracija
- bukove mlečnice
- starejši klobuk
- trosi
Sklici
[uredi | uredi kodo]- 1 2 3 Kränzlin F (1991). Fungi of Switzerland 6: Russulaceae (v angleščini). str. 50–51. ISBN 3-85604-260-1.
- ↑ Vidari, Giovanni; De Bernardi, Maria; Vita-Finzi, Paola; Fronza, Giovanni (Januar 1976). »Sesquiterpenes from Lactarius blennius«. Phytochemistry (v angleščini). Zv. 15, št. 12. str. 1953–1955. doi:10.1016/S0031-9422(00)88853-6.
- ↑ Kostić, Marina; Ivanov, Marija; Fernandes, Ângela; Calhelha, Ricardo C.; Glamočlija, Jasmina; Barros, Lillian; Soković, Marina; Ćirić, Ana (3. januar 2023). »A Comparative Study of Lactarius Mushrooms: Chemical Characterization, Antibacterial, Antibiofilm, Antioxidant and Cytotoxic Activity«. Journal of Fungi (v angleščini). Zv. 9, št. 1. str. 70. doi:10.3390/jof9010070. ISSN 2309-608X. PMC 9864295. PMID 36675891.