Bujidska dinastija
Bujidska dinastija Perzijščina: آل بویه, romanizrano: Âl-i Būya
| |||||||||||||||||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 934–1062[1] | |||||||||||||||||||||||||||||
 Dinastija Bujidov leta 970 | |||||||||||||||||||||||||||||
| Glavno mesto | |||||||||||||||||||||||||||||
| Skupni jeziki |
| ||||||||||||||||||||||||||||
| Religija | Šiitizem (dinastična religija)[3] Sunitizem (večina) Zaratustrstvo Krščanstvo Judovstvo | ||||||||||||||||||||||||||||
| Vlada | Dedna monarhija | ||||||||||||||||||||||||||||
| Emir, Šah | |||||||||||||||||||||||||||||
• 934–949 | Imad al-Dawla | ||||||||||||||||||||||||||||
• 1048–1062 | Abu Mansur Fulad Sutun | ||||||||||||||||||||||||||||
| Zgodovinska doba | Srednji vek Islamska zlata doba Iranski intermezzo | ||||||||||||||||||||||||||||
• ustanovitev | 934 | ||||||||||||||||||||||||||||
• Imad al-Dawla se je razglasil za emirja | 934 | ||||||||||||||||||||||||||||
• Adud al-Dawla postane vrhovni vladar dinastije Bujidov | 979 | ||||||||||||||||||||||||||||
• ukinitev | 1062[1] | ||||||||||||||||||||||||||||
| Površina | |||||||||||||||||||||||||||||
| 980 est.[4][5][6] | 1.600.000 km2 | ||||||||||||||||||||||||||||
| Valuta | dirham, dinar | ||||||||||||||||||||||||||||
| |||||||||||||||||||||||||||||
.PNG)
Bujidska dinastija (perzijsko آل بویه; Āl-e Buye) je ime iranske države, ki se je med 10. in 11. stoletjem raztezalo na ozemlju današnjega Irana, Iraka, Azerbajdžana in Omana. Ustanovitelji dinastije Bujidov so bili Daylamiti, Perzijci iz Gilana, za ustanovitelja pa velja Imad al-Daula leta 934. Leta 980 je bil velik del iranske planote združen pod skupnim vladarjem, ki je promoviral šiitski islam kot državno vero, pa tudi sasanidsko monarhijo zapuščino, kot je kraljevi naziv šahanšah ali veliki kralj. Sredi 11. stoletje je Bujidska monarhija doživlja upad, zato Gaznavidi in Seldžuki prevzamejo vodilno politično vlogo. Država je nehala obstajati leta 1062.
Bujidski vladarji
[uredi | uredi kodo]Glavni vladarji
[uredi | uredi kodo]Na splošno so bili trije najmočnejši bujidski emirji v danem času tisti, ki so nadzorovali province Fars, Jibal in Irak. Včasih je vladar vladal več kot eni regiji, vendar noben bujidski vladar ni nikoli neposredno nadzoroval vseh treh regij.
Bujidi v Farsu (Shiraz)
- Imad al-Dawla (934–949)
- 'Adud al-Dawla (949–983)
- Šaraf al-Davla (983–989)
- Samsam al-Dawla (989–998)
- Baha' al-Dawla (998–1012)
- Sultan al-Dawla (1012–1024)
- Abu Kalijar (1024–1048)
- Abu Mansur Fulad Sutun (1048–1051)
- Abu Sa'd Khusrau Shah (1051–1054)
- Abu Mansur Fulad Sutun (1051–1062)
Bujidi v Jibalu (Ray)
- Rukn al-Dawla (935–976)
- Fakhr al-Dawla (976–980)
- Mu'ayyad al-Dawla (980–983)
- Fakhr al-Dawla (ponovno; 984–997)
- Majd al-Dawla (997–1029)
Bujidi v Iraku (Bagdad)
- Mu'izz al-Dawla (945–967)
- 'Izz al-Dawla (966–978)
- 'Adud al-Dawla (978–983)
- Samsam al-Dawla (983–987)
- Šaraf al-Davla (987–989)
- Baha' al-Davla (989–1012)
- Sultan al-Davla (1012–1021)
- Mušarif al-Davla (1021–1025)
- Džalal al-Davla (1025–1044)
- Abu Kalijar (1044–1048)
- Al-Malik al-Rahim (1048–1055)
Manj pomembni vladarji
[uredi | uredi kodo]Ni bilo neobičajno, da so mlajši sinovi ustanovili stranske linije ali da so posamezni člani Bujidov prevzeli nadzor nad provinco in tam začeli vladati. Naslednji seznam ni popoln.
'Bujidi v Basri
- Diya' al-Dawla (980-a)
Bujidi v Hamadanu
- Mu'ayyad al-Dawla (976–983)
- Shams al-Dawla (997–1021)
- Sama' al-Dawla (1021–1024)
Bujidi v Kermanu
- Qawam al-Dawla (1012–1028)
Bujidi v Khuzistanu
- Taj al-Dawla (980)
Literatura
[uredi | uredi kodo]- (angleško) Madelung, Wilferd; Felix, Wolfgang (15. december 1995). Deylamites. Encyclopædia Iranica. New York: Columbia University. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. marca 2014. Pridobljeno 12. aprila 2012.
- (angleško) Madelung, Wilferd (15. december 2001). Gīlān iv. History in the Early Islamic Period. Encyclopædia Iranica. New York: Columbia University. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. julija 2011. Pridobljeno 12. aprila 2012.
- (angleško) Nagel, Tilman (15. december 1990). Buyids. Encyclopædia Iranica. New York: Columbia University. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. avgusta 2011. Pridobljeno 12. aprila 2012.
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
| Drugo | |
- ↑ Bosworth 1996, str. ;154.
- ↑ 2,0 2,1 2,2 Davaran 2010, str. 156.
- ↑ 3,0 3,1 Sajjadi, Asatryan & Melvin-Koushki.
- ↑ Turchin, Peter; Adams, Jonathan M.; Hall, Thomas D (december 2006). »East-West Orientation of Historical Empires«. Journal of World-Systems Research. 12 (2): 222. ISSN 1076-156X. Pridobljeno 12. septembra 2016.
{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava) - ↑ Rein Taagepera (september 1997). »Expansion and Contraction Patterns of Large Polities: Context for Russia«. International Studies Quarterly. 41 (3): 475–504. doi:10.1111/0020-8833.00053. JSTOR 2600793.
{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava) - ↑ Bang, Peter Fibiger; Bayly, C. A.; Scheidel, Walter (2020). The Oxford World History of Empire: Volume One: The Imperial Experience (v angleščini). Oxford University Press. str. 92–94. ISBN 978-0-19-977311-4.