Buharska tanga

Buharska tanga
Demografija
Datum uvedbe	XVI. stoletje
Uporabniki	Buharski kanat Buharski emirat Buharska narodna sovjetska republika

Tanga (perzijsko تنگه, latinizirano: tanga, uzbeško Buhoro tangasi) je bila do leta 1920 valuta Buharskega emirata. Razdeljena je bila na 10 falujev. Nadomestil jo je ruski rubelj po tečaju 1 rubelj = 5 tang.

Ime 'tanga' izhaja iz sanskrtske besede 'tanka'. Vsi napisi na buharskih tangah so napisani v perzijščini. Po letu 1787 so se na buharskih kovancih prenehali pisati verzi iz Korana. Kovanci so običajno tehtali 3,2 grama.

Zgodovina

Prva tanga je bila kovana med vladavino uzbeškega voditelja Mohameda Šajbanija. Tehtala je 1 mitkal (4,8 g), potem pa se ji je do konca 17. stoletja masa zmanjšala na 4,4 g.

Od vladavine dinastije Džanidov so tange kovali iz čistega srebra odlične kakovosti.

Na kovancih Mangidske dinastije je bilo manj napisov kot na kovancih Džanidov. Na sprednji strani srebrnikov je bila navedena kovnica - Buhara Šarif zarbi, in datum. Na hrbtni strani je bilo ime vladarja in datum. Mangidi so imena vladarjev na kovancih pisali na različne načine. Prvi mangidski vladar, Mohamed Rahim, je koval kovance s svojim imenom. Amir Šahmurad je najprej koval kovance z imenom Abulgazikana, kasneje pa z imenom svojega očeta Danijal bija. Še kasneje sta on in njegov naslednik Hajdar kovala kovance z imeni svojega starega očeta, pradeda in kasneje s svojim imenom. Hajdarjev sin Husein je vladal le 75 dni, a mu je uspelo kovati srebrnike s svojim imenom. Vsi naslednji mangidski emirji so kovali kovance le v spomin na svoje prednike. Mangidski srebrniki so bili izdelani iz čistega srebra odlične kakovosti, njihova masa in premer pa sta se zmanjšala.

Glavno denarno sredstvo v buharski regiji so bili srebrniki, kovali pa so tudi zlatnike. V 18. stoletju je izdajanje zlatnikov postalo redno. Dokumentirane transakcije so se začele izvajati ne le v srebrnikih, temveč tudi v zlatnikih.

Leta 1890 je car Aleksander III. izdal Odlok o postopnem umiku lokalnih srebrnikov iz obtoka v Turkestanski regiji, v katerem so bili določeni tudi pogoji menjave: od 1. maja 1892 je ena tanga veljala 20 kopejk, od 1. maja 1893 15 kopejk, od 1. maja 1894 12 kopejk in od 1. maja 1895 10 kopejk.

Ko so se leta 1893 v Buhari začeli čutiti prvi znaki denarne krize, je ruski politični agent zahteval, da emir preneha kovati kovance zasebnikov.

1. septembra 1893 je bil z odredbo turkestanskega ministrstva za finance prepovedan izvoz buharskih kovancev na ozemlje Turkestana. Kovanec, ki je prej prosto krožil po celotnem Turkestanu, se je zdaj lahko uporabljal le v Hivi in Kaspijski regiji. Po prepovedi je tečaj srebrnika postal bolj odvisen od ruskega papirnatega denarja. Srebru, ki se je kopičilo v buharski zakladnici in v lasti zasebnikov, je močno padla cena. Posledično je prišlo do denarne krize, ki je ruski vladi dala razlog, da je zahtevala popolno ustavitev kovanja denarja.

Naslednje leto je bila na zahtevo emirja, potem ko se je zavezal, da ne bo koval denarja brez soglasja generalnega guvernerja Turkestana, odpravljena prepoved ozemeljskega pretoka denarja.

Leta 1901 se je v skladu s sporazumom med buharsko in rusko carsko vlado kovanje srebrnikov nadaljevalo. Emir je kasneje v rusko zakladnico prenesel celotno rezervo kovancev in vse kovance v obtoku po ustaljenem tečaju 1 tanga = 15 kopejk. Kovanje tang ni več trajalo dolgo in je bilo v letih 1904–1905 prekinjeno. Kovanje bakrenih kovancev se je nadaljevalo.

Neorganiziranost ruskih financ zaradi prve svetovne vojne je prizadela tudi Buharo. Kovati so se začeli bakreni in medeninasti kovanci, leta 1920 pa je bili kovanje prekinjeno. Leta 1918 je bil uveden papirnat denar, ki so ga žigosali in tiskali ročno.

Leta 1920 je bila razglašena Buharska ljudska sovjetska republika. Republikanska vlada je še naprej izdajala papirnat denar, vendar v rubljih. V tem obdobju je bil denar v obtoku Buhare zelo raznolik. Poleg buharskega rublja so bili v obtoku tudi različni kovanci. Še naprej se je uporabljala tudi buharska tanga. Po dveh denarnih reformah leta 1923 in 1924 je uradna valuta postal sovjetski červon.

Vira

• Ernazarov T., Kochnev B., Tangalar oʻtmish darakchilari, T., 1977.
• OʻzME. Birinchi jild. Toshkent, 2000-yil