British Aerospace Sea Harrier

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Sea Harrier
Sea Harrier FA2.
Vloga V/STOL lovec
Izvor Združeno kraljestvo
Proizvajalec/-ci Hawker Siddeley
British Aerospace
Predstavljen 20. avgust 1978 (FRS1)
2. april 1993 (FA2)
Upokojen Marec 2006 (Kraljeva mornarica)
Status V uporabi pri Indijski mornarici]
Glavni uporabniki Kraljeva mornarica (v preteklosti)
Indian Naval Air Arm
Število izdelanih 111
Cena enote $18 milijonov 1991
Razvit iz Hawker Siddeley Harrier
Indijska Sea Harrierja in ameriški F/A-18F Super Hornet
Sea Harrier uporablja skakalnico za lažji vzlet.

British Aerospace Sea Harrier je palubno V/STOL lovsko letalo, ki so ga razvili na podlagi Harrierja. Uporablja se kot lovec, ividnik in jurišnik. Poganja ga turbofan Rolls-Royce Pegasus z usmerjevalniki potiska.

Prvi let je bil 20. avgusta 1978, v uporabo je vstopil aprila 1980. Bojno se je uporabljal v Falklandski vojni, v obeh Zalivskih vojnah, v Jugoslovanskih vojnah in operaciji Zavezniška sila. Kraljeva mornarica je leta 2006 upokojila zadnje Sea Harrierje, jih pa še vedno uporablja Indijska mornarica. Sicer jih bo Indija tudi kmalu upokojila, namesto njih bo uporablja lovce MiG-29K na konvencionalni letalonosilki INS Vikrant.

Če je bil Harrier lahko naložen je lahko vzletal vertikalno (VTOL).

Specifikacije (Sea Harrier FA2)[uredi | uredi kodo]

Jet aircraft on deck of aircraft carrier. Its refuelling receptacle is extended near the pilot's canopy
Indijski Sea Harrier FRS51 na letalonosilki INS Vikrant

Splošne karakteristike

  • Posadka: 1
  • Dolžina: 46 ft 6 in (14,2 m)
  • Razpon kril: 25 ft 3 in (7,6 m)
  • Višina: 12 ft 2 in (3,71 m)
  • Površina kril: 201,1 ft² (18,68 m²)
  • Teža praznega letala: 14052 lb (6374 kg)
  • Maks. vzletna teža: 26200 lb (11900 kg)
  • Pogon letala: 1 × Rolls-Royce Pegasus turbofan, 21500 lbf (95,64 kN)

Zmogljivost

  • Maks. hitrost: 635 vozlov (735 mph, 1182 km/h)
  • Bojni radij: 540 nmi (620 milj, 1000 km)
  • Največji doseg: 1740 nmi (2000 milj, 3,600 km)
  • Višina leta: 51000 ft (16000 m)
  • Hitrost vzpenjanja: 50000 ft/min (250 m/s)

Oborožitev

Letalska elektronika

  • Ferranti Blue Vixen vsevremenski radar
  • BAE Systems AD2770 TACAN
  • Thales MADGE Microwave Airborne Digital Guidance Equipment
  • Allied Signal AN/APX-100 mk12 IFF


Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Witney, Nicholas K. J. (1994). »British Nuclear Policy After the Cold War«. Survival. London, UK: Institute for Strategic Studies. 36 (4): 96–112. ISSN 1555-385X.

Bibliografija[uredi | uredi kodo]

Zunanje pvoezave[uredi | uredi kodo]