Briançon

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Briançon
Lega
Zemljevid
Briançon se nahaja v Francija
Briançon
Briançon se nahaja v Provansa-Alpe-Azurna obala
Briançon
44°53′45″N 6°38′6″E / 44.89583°N 6.63500°E / 44.89583; 6.63500Koordinati: 44°53′45″N 6°38′6″E / 44.89583°N 6.63500°E / 44.89583; 6.63500
DržavaFrancija
RegijaProvansa-Alpe-Azurna obala
DepartmaHautes-Alpes
OkrožjeBriançon
KantonBriançon-Jug
Briançon-Sever
InterkomunalitetaSkupnost občin
Briançonnais
Upravljanje
 • Župan (2005-2014) Alain Bayrou
Površina
1
28,07 km2
Prebivalstvo
 (1 januar 2021)[1]
10.561
 • Gostota380 preb./km2
Časovni pasUTC+01:00 (CET)
 • PoletniUTC+02:00 (CEST)
INSEE/Poštna številka
05023 /05100
Nadmorska višina1.167–2.540 m
(povp. 1.326 m)
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev.

Briançon (rimski Brigantium) je mesto in občina v jugovzhodni francoski regiji Provansa-Alpe-Azurna obala, podprefektura departmaja Hautes-Alpes. Leta 2006 je mesto imelo 11.542 prebivalcev.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Briançon leži v pokrajini Daufineji na planoti nad reko Durance in njenim pritokom Guisane, v vznožju Kotijskih Alp. Severozahodno od mesta pod Col du Lautaretom se nahaja znano zimskošportno središče Serre Chevalier.

Administracija[uredi | uredi kodo]

Lega okrožja v regiji

Briançon je sedež dveh kantonov:

Mesto je prav tako sedež okrožja, v katerega so poleg njegovih dveh vključeni še kantoni Aiguilles, L'Argentière-la-Bessée, La Grave, Guillestre in Le Monêtier-les-Bains z 32.124 prebivalci.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Trdnjava, Briançon

V rimskem obdobju je bil kraj poznan kot Brigantium, pred tem del kraljestva ligurskega kralja Kotija.

Okoli 1040 je prišel v roke Albonskih grofov, kasnejših dauphinov Viennskih. Ozemlje Briançona je poleg doline reke Durance zajemalo tudi območje dolin rek Dora Ripario in Chisone na vzhodni strani alpske verige. V 17. stoletju je bilo središče kraja pod Vaubanom močno utrjeno, prav tako tudi njegova okolica. V letu 1697 je ob koncu devetletne vojne med Francijo in Augsburško ligo pripadel Savoji, v letu 1713 pa bil s sporazumom v Utrechtu vrnjen Franciji; vse doline na vzhodni strani Alp so pri tem ostale v Savoji. Leta 1815 se je med Napoleonskimi vojnami Briançon uspešno zoperstavljal trimesečnemu obleganju Zaveznikov, ob drugem pariškem sporazumu, po bitki pri Waterlooju pa je moral podpisati kapitulacijo.

Zanimivosti[uredi | uredi kodo]

Briançon

Deli Briançona - Fort des Salettes, Fort des Têtes, Fort du Randouillet, Communication Y in Pont d'Asfeld - so bili v sklopu Vaubanovih fortifikacij 7. julija 2008 uvrščeni na UNESCOv seznam svetovne kulturne dediščine.

Briançon je uvrščen tudi na seznam francoskih umetnostno-zgodovinskih mest.

  • župnijska cerkev Notre-Dame-et-Saint-Nicolas, nekdanji notredamski kolegial, zgrajena v letih 1705-1718, francoski zgodovinski spomenik od leta 1931.

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]


  1. »Populations légales 2016«. Nacionalni inštitut za statistične in gospodarske raziskave. Pridobljeno 25. aprila 2019.