Veter

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Brezvetrje)
Jump to navigation Jump to search
Premikanje češnje v vetru s hitrostjo približno 22 m/sek
Pieter Kluyver (1816–1900)

Véter je naravno gibanje zraka, ki ga povzroči sila zaradi razlik v zračnem tlaku. Ta ima smer od visokega proti nizkemu tlaku in je torej pravokotna na izobare (črte enakega tlaka).

Večina vetrov pa ne piha v smer, kamor jih "poriva" sila tlačnih razlik. Zemlja se namreč vrti, kar povzroča nekatere pospeške oz. sistemske sile. Na veter vpliva tim. Coriolisova sistemska sila, ki drži ravnotežje tlačni sili. Veter piha pravokotno na obe v smeri izobar - na severni polobli tako, da je nizek zračni tlak levo od smeri vetra, na južni polobli pa obratno. Pri tleh se vmeša še sila trenja ob tla in zato se vetrovi v spodnjih plasteh ozračja nekoliko stekajo proti nizkemu tlaku, v višinah pa se kompenzacijsko raztekajo.

Omeniti je treba vsaj dve izjemi. Ob ekvatorju Coriolisove ni, zato tam vetrovi pihajo kar proti nizkemu tlaku (pasati). Druga izjema so lokalni vetrovi, ki ne trajajo zelo dolgo. Tudi na take vpliv vrtenja Zemlje ni kaj dosti pomemben in zato pihajo proti nizkemu tlaku. Primer so lokalni obalni vetrovi zaradi različnega ogrevanja/ohlajanja med morjem in kopnim. Toda tudi ti se, če pihajo nad večjim območjem in če trajajo dlje, preusmerjajo bolj vzporedno z izobarami. Tako npr. dopoldanski maestral ob vzhodni jadranski obali piha z morja proti obali, popoldne pa se preusmeri dokaj vzporedno z obalo.

Stalne vetrove za določeno območje lahko zapišemo in opišemo v grafični obliki z rožo vetrov. Taka grafična oblika je uporabna predvsem za meteorologe, letalce, padalce in jadralce.

Vrste vetrov[uredi | uredi kodo]

Stalni (planetarni) vetrovi[uredi | uredi kodo]

Planetarne kroženje zraka

Stalni vetrovi predstavljajo splošno cirkulacijo zračnih mas v atmosferi.[1] Zemlja ima svoj zaokroženi sistem gibanja ozračja, ki mu pravimo planetarni sistem vetrov.

Zračne gmote, ki lahko v dolžino merijo nekaj tisoč kilometrov, se premikajo z enega konca planeta proti drugemu. V vsaki hemisferi imamo tri tako imenovane celice, v katerih se odvija cirkulacija zraka.[2]

  • Hadleyeva celica je največja celica in se razteza od ekvatorja pa vse do 30° ali celo 40° severne oziroma južne zemljepisne širine. Ime je dobila po angleškem meteorologu Georgu Hadleyu.
  • Ferrelova celica je srednja celica in se razprostira med 30°-60° (do 40°-70°) severne in južne zemljepisne širine.
  • Polarna celica je najmanjša in najšibkejša celica. Razteza se med 60° do 70° severne in južne zemljepisne širine pa vse do severnega oziroma južnega pola.

Med stalne vetrove v prvi vrsti spadajo pasati.

Periodični vetrovi[uredi | uredi kodo]

Periodični vetrovi so vetrovi, značilni za določeno obdobje leta.

V to skupino vetrov spadajo monsuni so ponavljajoči stalni vetrovi, ki pihajo zaradi različnega segrevanja oceana in celine poleti z morja na kopno in pozimi v obratni smeri. Nastajajo tam, kjer so velike vodne površine, ki mejijo na kontinente. Najizrazitejši monsuni nastajajo med Indijskim oceanom in južnim delom Azije, predvsem v Indiji, ki poleti prodrejo celo do Himalaje. Segajo do 4 km v višino.[1]

Krajevni (lokalni) vetrovi[uredi | uredi kodo]

Lokalni (krajevni) vetrovi so značilni za posamezna področja. Nastanejo zaradi različnega segrevanja kopnega in morja ali bližine vremenskih front.[1] Pihajo v določenih delih dneva ali leta, na določenih območjih.

Dnevni vetrovi[uredi | uredi kodo]

A: Veter z morja (pojavlja se podnevi), B: Veter s kopnega (pojavlja se ponoči)

Dnevni vetrovi pihajo podnevi v eno, ponoči pa v nasprotno smer.[1] Mednje spadajo: burica, dolnik, gornik, nočnik, zmorec (veter z morja), kopnik (veter s kopnega).

Cikloni in anticikloni[uredi | uredi kodo]

Cikloni in anticikloni so počasni zračni vrtinci s premerom do nekaj tisoč kilometrov.

islandski ciklon
tropski ciklon
azorski anticiklon
sibirski anticiklon

Merjenje vetra[uredi | uredi kodo]

Veter lahko določamo glede na njegovo smer, jakost in hitrost. Smer vetra označujemo glede na smeri neba iz katerih piha veter. Jakost vetra je učinek na predmetih, ki ga povzroča veter. Hitrost vetra pa je pot, ki jo naredi veter in je izmerjena v metrih v časovni enoti na sekundo (m/s), ali v kilometrih na uro (km/h).

Jakost vetra[uredi | uredi kodo]

Jakost vetra ocenjujemo po Beaufortovi lestvici. Zgodovinsko gledano ta lestvica, ki jo je opredelil admiral Francis Beaufort v začetku 19. stoletja, ponuja empirični opis hitrosti vetra, ki temelji na stanju morja (valovanju). Prvotno je bila lestvica izražena v 13 stopnjah, vendar se je v štiridesetih letih prejšnjega stoletja lestvica razširila na 17 stopenj.[3] Obstajajo splošni izrazi, ki razporejajo vetrove različnih povprečnih hitrosti, kot so vetrič, burja, nevihta ali orkan. Znotraj Beaufortove lestvice se viharni vetrovi nahajajo med 52 km/h in 102 km/h s pridevniki, kot so zmeren, močan in zelo močan in se uporabljajo za razlikovanje jakosti vetra znotraj kategorije viharjev.[4] Orkani dosegajo vetrove med 104 km/h do 117 km/h.[5]

jakost m/s imena (na kopnem ali morju)[6] učinek na kopnem učinek na morju
0 0,0 - 0,5 brezvetrje; kalma; tišina listi se ne zganejo; dim se dviga navpično gladko
1 0,6 - 1,5 lahna sapica; lahek vetrič listi migljajo; dim zanaša lahko nagubano
2 1,6 - 3,3 sapica; vetrič listje že nekoliko šelesti Manjši valovi, ki se ne lomijo.
3 3,4 - 5,4 šibak veter gibanje vejic in listja na drevesu Manjši valovi, vrhovi se začno lomiti.
4 5,5 - 7,9 zmeren veter gibanje tanjših vej, dviga se prah in papir Valovi se daljšajo, pojavlja se pena.
5 8,0 - 10,7 močen veter gibljejo se manjša drevesna debla; na stoječih vodah nastajajo majhni valovi z grebeni Vrhovi valov se zelo penijo.
6 10,8 - 13,8 hud veter Gibljejo se debele veje, uporaba dežnika je otežkočena Dolgi valovi, mnogo pene. Valovi začenjajo pršiti.
7 13,9 - 17,1 viharni veter težja hoja proti vetru; gibljejo se drevesa, razen najmočnejših Razburkano morje, veter občasno nosi peno. Pršenje se povečuje.
8 17,2 - 20,7 vihar lomi veje na drevju; hoja proti vetru v splošnem ni možna Lomijo se večji valovi, veter raznaša večje deleže pene. Močno pršenje.
9 20,8 - 24,4 močen vihar Prihaja do lažjih poškodb na stavbah (vihar trga žlebove, ruši dimnike, odkriva opeko s streh) Visoki valovi se prevaljujejo, veter nosi gosto peno. Močno pršenje lahko zmanjša vidljivost.
10 24,5 - 28,4 hud vihar V notranjosti kopne zemlje se redko pojavlja; ruje drevje, povzroča veliko škodo na stavbah (odnaša strehe) Široko penjenje daje morju bel izgled. Vidljivost se slabša zaradi pršenja.
11 28,5 - 32,6 orkanski vihar pojav, ki povzroča rušenje velikega obsega (podira hiše, ruje drevje) Izredno visoki valovi. Široke zaplate pene, ki jih raznaša veter pokrivajo večji delež površine morja. Vidljivost je zaradi pršenja močno poslabšana.
12 čez 32,6 orkan povzroča splošno razdejanje Ogromni valovi, morje je v celoti spenjeno in belo, prši na vse strani, močno poslabšana vidljivost
Splošne klasifikacije vetra Klasifikacije tropskih ciklonov (vsi vetrovi imajo 10-minutno povprečje)
Beaufortova lestvica[3] 10-minutni trajajoči veter Splošni izraz[7] S Indijski ocean
IMD
JZ Indijski ocena
MF
Avstralska regija
Južni Pacifik
BoM, BMKG, FMS, MSNZ
SZ Pacifik
JMA
SZ Pacifik
JTWC
SV Pacifik &
S Atlantik
NHC & CPHC
(vozli) (km/h)
0 <1 <2 Brezvetrje Območje nizkega tlaka Tropical disturbance Tropical low
Tropska depresija
Tropska depresija Tropska depresija Tropska depresija
1 1–3 2–6 Lahna sapica
2 4–6 7–11 Lahkoten vetrič
3 7–10 13–19 Nežen vetrič
4 11–16 20–30 Zmeren vetrič
5 17–21 31–39 Svež vetrič Depresija
6 22–27 41–50 Močan vetrič
7 28–29 52–54 Zmerni vihar Globoka depresija Tropska depresija
30–33 56–61
8 34–40 63–74 Fresh gale Ciklonska nevihta Zmerna tropska nevihta Tropski ciklon (1) Tropski vihar Tropski vihar Tropski vihar
9 41–47 76–87 Močan vihar
10 48–55 89–102 Whole gale Huda ciklonska nevihta Huda tropska nevihta Tropski ciklon (2) Huda tropska nevihta
11 56–63 104–117 Storm
12 64–72 119–133 Orkan Zelo huda ciklonska nevihta Tropski ciklon Hud tropski ciklon (3) Tajfun Tajfun Orkan (1)
13 73–85 135–157 Orkan (2)
14 86–89 159–165 Hud tropski ciklon (4) Večji orkan (3)
15 90–99 167–183 Intenzivni tropski ciklon
16 100–106 185–196 Večji orkan (4)
17 107–114 198–211 Hud tropski ciklon (5)
115–119 213–220 Zelo intenzivni tropski ciklon Super tajfun
>120 >222 Super ciklonska nevihta Večji orkan (5)

Smer vetra[uredi | uredi kodo]

Ta vremenski petelin kaže, da piha vzhodni veter.

Smer vetra poimenujemo po smeri, iz katere piha. Na primer, severni veter piha od severa proti jugu.[8] Določimo jo po straneh neba, ki so določene z mednarodnimi kraticami. Za določitev smeri vetra lahko uporabimo tudi skalo po azimutu.[9] Smer vetra se meri v stopinjah v smeri urinega kazalca od geografskega severa. Posledično ima veter, ki piha s severa, smer vetra 0° (360°); veter, ki piha z vzhoda, ima smer vetra 90°; veter, ki piha z juga, ima smer vetra 180° in veter, ki piha od zahoda, ima smer vetra 270°. Na splošno se smer vetra meri v enotah od 0° do 360°, lahko pa se izrazi od -180° do 180°.

Za merjenje smeri vetra se lahko uporabljajo različni instrumenti, kot sta vetrnica in vetrokaz.[10] Oba instrumenta delujeta tako, da se premikata na način, da minimizirata zračni upor. Vetrokaz s svojo konico kaže v smer, od koder piha veter.[11] Večja odprtina vetrnice je obrnjena proti smeri iz katere piha veter; njen rep z manjšo odprtino pa kaže v isto smer kot piha veter.

Hitrost vetra[uredi | uredi kodo]

Merilnik hitrosti vetra anemometer.

Hitrost vetra ali hitrost pretoka vetra je temeljna atmosferska količina, ki jo povzroča prehajanje zraka iz visokega v nizki zračni tlak, običajno zaradi sprememb temperature. Smer vetra je običajno skoraj paralelna z izobarami (in ne pravokotna, kot bi lahko pričakovali) zaradi vrtenja Zemlje.

Hitrost vetra vpliva na napovedovanje vremena, letalske in pomorske operacije, gradbene projekte, rast in hitrost metabolizma številnih rastlinskih vrst ter ima nešteto drugih posledic.[12]

Hitrost vetra se danes običajno meri z anemometrom.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 (Pučnik 1980, str. 235)
  2. "vetovni vremenski vzorci - globalna cirkulacija zraka". eNavtika. Pridobljeno dne 4.2.2020.
  3. 3,0 3,1 Walter J. Saucier (2003). Principles of Meteorological Analysis. Courier Dover Publications. ISBN 978-0-486-49541-5. Pridobljeno dne 2009-01-09.
  4. Glossary of Meteorology (2009). "G". American Meteorological Society. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2012-06-22. Pridobljeno dne 2009-03-18.
  5. Glossary of Meteorology (2009). "Storm". American Meteorological Society. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2007-10-15. Pridobljeno dne 2009-03-18.
  6. (Zdravko Petkovšek & Andrej Hočevar 1988, str. 195)
  7. Coastguard Southern Region (2009). "The Beaufort Wind Scale". Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2008-11-18. Pridobljeno dne 2009-03-18.
  8. "Origin of Wind". National Weather Service.
  9. (Zdravko Petkovšek & Andrej Hočevar 1988, str. 194)
  10. Myer Kutz (1 December 2015). Handbook of Measurement in Science and Engineering. John Wiley & Sons. str. 737–. ISBN 978-1-118-44697-3.
  11. Frederick K. Lutgens; Edward J. Tarbuck (1989). The Atmosphere: An Introduction to Meteorology. Prentice Hall. ISBN 978-0-13-050196-7.
  12. Hogan, C. Michael (2010). "Abiotic factor". V Emily Monosson and C. Cleveland (ur.). Encyclopedia of Earth. Washington D.C.: National Council for Science and the Environment. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2013-06-08.CS1 vzdrževanje: Uporaba editors parametra (link)

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Zdravko Petkovšek; Andrej Hočevar (1988). Meteorologija: osnove in nekatere aplikacije. Ljubljana: Partizanska knjiga.
  • Pučnik, Janko (1980). Velika knjiga o vremenu. Ljubljana: Cankarjeva založba.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

(angleško)