Pojdi na vsebino

Brezpilotno zračno plovilo

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Brezpilotno zračno plovilo
Elbit Systems Hermes 450 pri vzletu

Brezpilotno zračno plovilo[1] (UAV), sistem brezpilotnega zrakoplova[2] (UAS), tudi brezpilotni letalnik[3], preprosto »brezpilotnik« ali »dron«, je zrakoplov brez pilota. Upravljan je lahko daljinsko preko radijskih zvez (RC) ali pa deluje popolnoma avtonomno,[4] s pomočjo naprednih tehnologij, kot so GPS, umetna inteligenca ali z uporabo t.i. računalniškega vida, ki je področje računalništva v zvezi z razumevanjem in interpretacijo slikovnih podatkov, pridobljenih s kamerami in raznimi senzorji.

Droni so bili sprva razviti za vojaške naloge, ki so bile za ljudi preveč nevarne ali zahtevne.[5] Danes se uporabljajo tudi v številnih civilnih in komercialnih nalogah, z izboljšanjem tehnologij nadzora in zniževanjem stroškov se je namreč njihova uporaba razširila tudi na številne nevojaške načine uporabe[6] kot so:

Civilni radijsko vodeni brezpilotnik v obliki heksakopterja
  • zračno fotografiranje in snemanje,
  • nadzor okolja in vremensko opazovanje,
  • usmerjanje gasilskih enot pri gašenju požarov v naravi,
  • precizno kmetijstvo,
  • iskanje in reševanje,
  • dostava izdelkov,
  • inšpekcijski pregledi infrastrukture,
  • zabava in dirke z droni.
Civilni brezpilotnik z videokamero

Zaradi svoje vsestranskosti in tehnološkega napredka so droni postali nepogrešljivo orodje v sodobni družbi, tako v civilnem kot vojaškem sektorju.

Vojaška uporaba brezpilotnih letalnikov

[uredi | uredi kodo]
Pregled vojaškega brezpilotnika RQ-7B Shadow pred poletom
  • zbiranje obveščevalnih podatkov, opazovanje, izvidništvo,
  • neposredni zračni napadi, podpora kopenskim vojaškim enotam,
  • t.i. »kamikaze droni« se naloženi z eksplozivom zaletijo v tarče,
  • izstreljevanje raket ali bomb na določene cilje,
  • uničevanje vozil, skladišč in infrastrukture,
Roj med seboj povezanih dronov
  • likvidacija posameznikov ali uničenje strateških objektov,
  • t.i. »roji dronov« (več deset, sto ali celo več tisoč dronov) deluje usklajeno kot enota, pogosto s pomočjo umetne intelegence. Namesto da vsak dron deluje samostojno, se roji obnašajo kot inteligentna mreža, ki se lahko prilagaja, komunicira in izvaja kompleksne naloge.[7]

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Prvi koncepti brezpilotnih zrakoplovov segajo v 19. stoletje, ko so se pojavile ideje o samodejnih balonih in raketah. Leta 1898 je Nikola Tesla predstavil vodno plovilo na električni pogon, kar je bil eden prvih primerov radijsko vodenega sistema.[8] Med prvo svetovno vojno so v ZDA preizkušali prva brezpilotna letala, npr. Kettering Bug (1918),[9] ki so bila zasnovana kot leteča bomba. Te naprave so bile eksperimentalne in niso bile množično uporabljane. Med drugo svetovno vojno je Nemčija razvila in uporabljala leteči bombi V-1 in V-2, ki sta bili podobni tako brezpilotnemu letalniku kot balistični raketi. ZDA in Združeno kraljestvo sta eksperimentirala z brezpilotnimi tarčami za urjenje zračne obrambe. Izrael je postal pionir na področju taktičnih dronov v 1970-ih letih, in tudi njihove uporabe v elektronskem vojskovanju. Oborožene sile ZDA so razvile sisteme, kot je RQ-2 Pioneer, ki so jih uporabljale v Zalivski vojni.

Zakon o letalstvu (Slovenija)

[uredi | uredi kodo]

Dopolnitve zakona

[uredi | uredi kodo]

Zaradi uvedbe brezpilotnih letalnikov in dronov za dostavo je bil zakon zaradi usklajevanja z evropskimi predpisi in zagotavljanja varnosti v zračnem prostoru koncem leta 2024 dopolnjen:[10]

  • Obvezna registracija: vsak operater drona ali brezpilotnega letalnika, ki ima napravo s kamero (tudi če tehta manj kot 250 g) se mora registrirati;
  • Usposabljanje: piloti daljinsko vodenih letalnikov morajo opraviti spletni tečaj in teoretični izpit;
  • Kategorije dronov in letalnikov:
    • Odprta kategorija velja za rekreativne in manj tvegane polete (do 25 kg, do 120 m višine, vodenje v vidnem polju);
    • Posebna kategorija zahteva dodatne deklaracije ali certifikate, odvisno od stopnje tveganja;
    • Certificirana kategorija velja za kompleksne operacije, kot je prevoz ljudi ali tovora.
  • Omejitve in prepovedi:
    • prepoved letenja nad urbanimi območji: brez posebnega dovoljenja droni in brezpilotni letalniki ne smejo leteti nad stanovanjskimi, poslovnimi ali rekreacijskimi objekti.
    • prepoved komercialne uporabe in podobnih dejavnosti: opravljanje snemanja, oglaševanja, nadzora iz zraka, znanstvenih raziskav se ne smejo izvajati brez odobritve pristojnega organa,
    • omejitve in prepovedi letenja: na spletni strani Agencije za civilno letalstvo je interaktivni zemljevid s prikazom območij, kjer je letenje z droni ali brezpilotnimi letalniki povsem prepovedano ali omejeno, posebej to velja v bližini letališč.
  • Zavarovanje odgovornosti: zavarovanje je obvezno za dron ali brezpilotni letalnik z maksimalno težo nad 20 kg, priporočljivo pa je tudi za lažje naprave, odvisno od hitrosti in načina uporabe.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ »UAV«. Termania. Pridobljeno 4. junija 2025.
  2. ↑ »sistem brezpilotnega zrakoplova«. Termania. Pridobljeno 4. junija 2025.
  3. ↑ »Brezpilotni letalnik | ZRC SAZU«. isjfr.zrc-sazu.si. Pridobljeno 4. junija 2025.
  4. ↑ Pan H.; Zahmatkesh M.; Rekabi-Bana F.; Arvin F. (2024). De Gruyter Handbook of Drone Warfare (v angleščini). ISBN 978-3-11-074203-9.
  5. ↑ Tice, Brian P. (Spring 1991). »Unmanned Aerial Vehicles – The Force Multiplier of the 1990s«. Airpower Journal (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. julija 2009. Pridobljeno 6. junija 2013. When used, UAVs should generally perform missions characterized by the three Ds: dull, dirty, and dangerous.
  6. ↑ Alvarado, Ed (3. maj 2021). »237 Ways Drone Applications Revolutionize Business«. Drone Industry Insights (v angleščini). Arhivirano iz spletišča dne 11. maja 2021. Pridobljeno 11. maja 2021.
  7. ↑ »Emerging Technology and Risk Analysis: Unmanned Aerial Systems Intelligent Swarm Technology« (v angleščini). 15. februar 2024.
  8. ↑ »Nikola Tesla's Remote-Controlled Boat: The 1898 Breakthrough That Laid the Foundation for UAVs and Autonomous Drone Technology« (v angleščini). Pridobljeno 15. septembra 2025.
  9. ↑ »Kettering Bug« (v angleščini). Pridobljeno 15. septembra 2025.
  10. ↑ »Brezpilotni zrakoplovi - droni«. Pridobljeno 15. maja 2025.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Brezpilotno_zračno_plovilo&oldid=6511606«