Brezno (film, 1998)
| Brezno | |
|---|---|
| Režija | Igor Šmid |
| Produkcija | Igor Šmid |
| Scenarij | Stanislava Bergoč |
| Glasba | Slavko Avsenik ml. |
| Fotografija | Valentin Perko |
| Montaža | Zlatjan Čučkov |
Studio | Triada productions, avdio in video produkcija, d.o.o., Ljubljana |
Datum izida | 1998 |
Dolžina | 108 minut |
| Država | Slovenija |
| Jezik | slovenščina |
| Proračun | 120.444.600 SIT (502.606 €) |
Brezno je slovenski dramski film iz leta 1998. Producent in režiser je bil Igor Šmid.[1]
Zgodba[uredi | uredi kodo]
V sedemdesetih letih pride na zadružno žago v zakotno, napol hribovsko vas sezonski delavec Štefan, ki se zaplete s tridesetletno devico Anico, ki zanosi, kar mu ni všeč, ker bi rad zaslužil za pot do Avstralije. S Štefanom prispe v vas tudi domačin Jože, ki je pred dvajset leti odšel na študij bogoslovja, ki ga nikoli ni končal. Zdaj je čudak, ki govori citate iz Biblije in svari pred zlom. Aničina starejša sestra Marta je poročena, vendar brez otrok, ki jih ne more imeti zaradi skrivnega splava Jožetovega otroka, kar je storila po tem, ko jo je na poročni dan zapustil. Ponovno srečanje z Jožetom in novica o sestri v njej razplamtita sovraštvo do moških, zaradi česar svetuje Anici, naj Štefana zapre v kamnito shrambo in ga tako prisili v poroko. Njuna mama, stara Martnjakovka, umre.[pojasni] Situacija uide izpod nadzora in Štefan konča pobit s kolom v bližnjem breznu.
Financiranje in produkcija[uredi | uredi kodo]
Projekt je ocenjen na 120.444.600 tolarjev (502.606 evrov). Sofinanciral ga je Filmski sklad RS (402.085 evrov). Producent je bil Triada Ljubljana, koproducent pa RTV Slovenija.[2][3]
Film je bil leta 1997 posnet v 41 dneh in sicer v Ambrusu in okoliških krajih, statisti pa so bili prebivalci Krajevne skupnosti Ambrus. Nastopilo jih je 120, vseh starosti. Med lokacijami so bili stara Vidmarjeva žaga, cerkev sv. Jerneja in kulturni dom.[4][1]
Odziv pri kritikih in gledalcih[uredi | uredi kodo]
Kritiki[uredi | uredi kodo]
Ženja Leiler mu je dala oceno »komaj zadostno«. Napisala je, da so vaščani iz 19. stoletja, da časovni okvir ni pojasnjen, da je potencial zgodbe neizkoriščen, da so liki enodimenzionalni in se ne razvijajo, da Ambrus, snemalno prizorišče, izgleda kot studio in občasno kot obmorski turistični portretni kič, da je glasba osladna in diletantsko uporabljena, da je okolje dogajanja ignorirano in da film ne ve, kaj bi rad povedal.[5]
Revija Ekran ga je uvrstila med 10 največjih slovenskih flopov po letu 1991.[6] Marcel Štefančič ga je označil za katastrofalnega.[7]
Obisk v kinu[uredi | uredi kodo]
Film si je ogledalo 1550 gledalcev.[3]
Zasedba[uredi | uredi kodo]
- Bojan Emeršič: Štefan
- Darja Reichman: Anica
- Barbara Jakopič: Marta, Aničina sestra
- Peter Boštjančič: Jože, Martin nekdanji ženin
- Maja Gal Štromar
- Zlatko Šugman: župnik
- Gorazd Logar: Karlo
Ekipa[uredi | uredi kodo]
- fotografija: Valentin Perko
- glasba: Slavko Avsenik ml.
- montaža: Zlatjan Čučkov
- scenografija: Janez Kovič
- kostumografija: Meta Sever
- maska: Sonja Murgelj in Gabrijela Fleischman
- zvok: Drago Kočiš
Nagrade[uredi | uredi kodo]
Festival slovenskega filma 1998[uredi | uredi kodo]
- nagrada občinstva
- Stopova nagrada za igralca/igralko leta
- nagrada za scenografijo
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ 1,0 1,1 Ambrus za vedno zapisan v Breznu. str. 24. Dolenjski list (12.03.1998), letnik 49, številka 10. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
- ↑ Brezno (1998), pridobljeno 4. julija 2021. BSF
- ↑ 3,0 3,1 Filmska produkcija celovečernih filmov v Sloveniji od leta 1995 a) Večinsko financiranje s strani Filmskega sklada RS/ Slovenskega filmskega centra. SFC. pridobljeno 4. julija 2021
- ↑ str. 4. KD Ambrus 20 let. Ambrus, januar 2011. Uredili: Martina Hrovat in Barbara Perko. pridobljeno 4. julija 2021
- ↑ Leiler, Ženja. Vsega preveč, pa nič ne ostane : nov slovenski film Brezno. str. 7. Delo (04.06.1998), letnik 40, številka 127. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
- ↑ Leiler, Ženja (1. marec 2017). »Ocenjujemo: Anina provizija«. old.delo.si. Pridobljeno 4. julija 2021.
- ↑ Štefančič, Marcel. Anina provizija. 24. februar 2012. mladina.si. arhivirano s prvotnega spletišča 23. septembra 2017