Pojdi na vsebino

Branimir (hrvaški knez)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Branimir
Knez Hrvaške
Sodobna upodobitev kneza Branimirja
Sodobna upodobitev kneza Branimirja
Vladanje879- 892
PredhodnikZdeslav
NaslednikMuncimir
Rojstvo9. stoletje
Smrt892
Poklicvladar

Branimir (v virih tudi kot Branimer-), knez Hrvaške na področju današnje Dalmacije, * ?, † okrog 892.

Življenje

[uredi | uredi kodo]

O Branimirjevem izvoru nimamo jasnih podatkov, čeprav je možno, da je pripadal Trpimirovićem. Lahko pa bi bil tudi Domagojev sin.[1] Na oblast je prišel leta 879, ko je kot nasprotnik bizantinske nadoblasti izpodrinil in ubil kneza Zdeslava.[2][3] Na oblasti se je obdržal 13 let, nasledil ga je Muncimir.

Branimirjeva vladavina

[uredi | uredi kodo]
Omemba Branimirja v vklesanem napisu
oltarna pregrada in zatrep z zapisom imena kneza Branimirja

Branimir je bil kot nasprotnik bizantinske politike naslonjen na papeški Rim.[4] V tem času je namreč Bizanc dal papeškemu Rimu proste roke nad vzhodnim Jadranom.[5] Obenem se je Branimir na začetku svoje vladavine morda naslonil na Franke, a se je v tem primeru uspel otresti njihove nadoblasti.[6] Kljub povezavi z Rimom pa je uspel vzpostaviti dobre odnose tudi z bizantinskim vladarjem Vasilijem I.: povzel je Zdeslavovo politiko ponujanja miru Bizantincem v zameno za davek mogoriš, ki so ga Branimirju pričela plačevati dalmatinska bizantinska mesta.[4][7] Ta davek je za vrsto generacij postal dohodek hrvaškega vladarja.[4] Leta 887 je novi dož Pietro Candiano sprožil dva neuspešna vojaška pohoda proti Neretljanom in v drugem pohodu tudi sam izgubil življenje. Odtlej so Benečani vse do leta 996 Hrvatom plačevali letni tribut, s čimer so se dohodki hrvaškega vladarja še povečali.[4][8][9]

Pod Branimirjem ni bilo več bizantinske nadoblasti, pa tudi frankovske ne.[6] Hrvaška je tedaj postala neodvisna in samostojna država.[4] Prvič je omenjeno tudi etnično ime države Hrvaške, saj je Branimir v nekem cerkvenem napisu v letu 888 omenjen kot knez Hrvatov (Dux Croatorum).[4][10][11] Branimirja je z nazivom knez Hrvatov imenoval tudi papež Janez VIII., ki si je z Branimirjem dopisoval.[10] To je pomenilo nekakšno mednarodno priznanje neodvisne države, saj je papež s svojim dopisovanjem pokazal, da na vzhodnojadranski obali obstajata vladar in država, ki sta vredna njegovega nagovora. [10][12]

Branimir kot vladar Porin

[uredi | uredi kodo]

Hrvaški zgodovinarji so uspeli pokazati, da je Branimir istoveten z osebnostjo Porina, hrvaškega vladarja, ki ga v delu De Adminsitrando Imperio (DAI) omenja Konstantin Porfirogenet, in ki se je dokončno otresel frankovske nadoblasti. To dokazuje sledeči dokazni krog:[13][14]

  • Najkasneje pod Porinom izgine frankovska nadoblast- verjetno gre za hrvaško dvorno reinterpretacijo hrvaške zgodovine za bizantinske naslovnike, saj so Hrvatje obrazložili kako so se otresli vladavine Frankov in se povezali s papežem, obenem pa so zamolčali Domagoja in Zdeslava, da bi se izognili omembi tega, kako so se otresli nadoblasti Bizantincev.
  • Tako Branimir kot Porin sta vladarja, ki sta se kot prva povezala z Rimom- oboje se je lahko zgodilo šele po letu 878!
  • Hrvati so vsaj po pripovedi v uporu ubili frankovskega arhonta (grofa) Kotzila-Koclja, ki ni mogel umreti pred letom 874, in ki je bil frankovski arhont lahko bodisi šele po tem letu bodisi pred lastnim uporom (v slednjem primeru bi bil podatek o njegovem uboju potvorjen)[15]
  • obstaja jezikovna povezava med imeni Branimir in Porin, ki imata skupen koren.

Sklici in opombe

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Šišić, F. (1990): str. 363.
  2. ↑ Voje I.(1994): str. 51.
  3. ↑ Klaić N. (1990): str. 64.
  4. 1 2 3 4 5 6 Voje I.(1994): str. 52.
  5. ↑ Klaić N. (1990): str. 65.
  6. 1 2 Klaić, N. (1990): str. 26.
  7. ↑ Mužić, I. (2006): Str. 136.
  8. ↑ Mužić, I. (2006): Str. 135-136.
  9. ↑ Šišić, F. (1990): str. 392.
  10. 1 2 3 Goldstein, I. (2008): str. 35
  11. ↑ Mužić, I. (2006): Str. 134.
  12. ↑ Klaić N. (1990): str. 66.
  13. ↑ Klaić, N. (1990): str. 26.
  14. ↑ Šišić, F. (1990): str. 387.
  15. ↑ Omemba spodnjepanonskega grofa Koclja kaže, da je Porin lahko le Branimir in nikakor ne Borna. Sodobno hrvaško zgodovinopisje vloge Koclja v letih 874-876 zaradi pomanjkanja podatkov ne more dokončno razvozlati. Tako npr. ni jasno kaj se je dogajalo s Kocljem po zatrtju njegovega upora, ali je bil sploh še živ, ni jasno njegovo razmerje s slavonskim grofom Gozwinom. Klaićeva opozarja, da DAI omenja sedem let upora, ki se je tako začel že pod Domagojem, ko je bil Kocelj še zvesti frankovski grof. Več o tem glej v Klaić, N. (1984): str. 264-266, 270

Viri

[uredi | uredi kodo]
  • Goldstein, Ivo (2008): Hrvaška zgodovina. Ljubljana, Društvo Slovenska matica.
  • Klaić, Nada (1984): O problemima stare domovine, dolaska i pokrštenja dalmatinskih Hrvata. Iz: Zgodovinski časopis št. 38, 4, str. 253-270.
  • -- (1990): Povijest Hrvata u srednjem vijeku. Zagreb, Globus.
  • Klaić, Vjekoslav (1899): Povijest Hrvata: od najstarijih vremena do svršetka XIX. Stolječa. Svezak prvi. Zagreb, Knjižara Lav. Hartmana.
  • Mužić, Ivan (2006): Hrvatska povijest devetog stolječa. Split : Naklada Bošković.
  • Šišić, Ferdo (1990): Povijest Hrvata u vrijeme narodnih vladara. Zagreb, Nakladni zavod matice hrvatske.
  • Voje, Ignacij (1994):Nemirni Balkan. Ljubljana, DZS.
Branimir (hrvaški knez)
Umrl: c. 892
Vladarski nazivi
Predhodnik:
Zdeslav 		Hrvaški knez
879–c.892		 Naslednik:
Muncimir
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Branimir_(hrvaški_knez)&oldid=6597410«