Bojni mlat

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Bojni mlat

Bojni mlat je vrsta orožja za boj iz bližine, ki se je razvil iz bojnega kija.

Bojni mlat je bojni kij, ki ima gibljivo glavo; to se doseže tako, da je glava ločena od telesa kija (palice) z verigo (veriga je lahko dolga do 1.5 m oz. ima le en člen).

S tem se poveča udarna moč kija, ki lahko služi tudi kot ovijalo okoli sovražnikovega trupa, okončin oz. orožja. Zaradi dodane verige se ni bilo potrebno čisto približati sovražniku; bojne mlate so po navadi imeli pešaki za borbo proti vitezom.

V Evropi se je bojni mlat razvil iz kmečkega cepca.

Kmečki bojni mlat[uredi | uredi kodo]

V poznem srednjem veku se v številnih umetniških delih kot orožje pojavlja posebna oblika bojnega mlata. Sestoji iz dolge palice z valjastim udarnim koncem, pritrjenim s tečajem. V večini primerov so to bili dvoročni kmečki cepci, ki so jih kmečki naborniki uporabljali kot improvizirano orožje ob vpoklicu v vojsko, ali pa ob kmečkih uporih. V obdobju med letoma 1420–1497 so na primer Husiti uporabljali vojake, oborožene s takim bojnim mlatom.

Na nekatera od teh orožij, so na udarni konec pritrdili kovinske žeblje ali konice. Prikazana so tudi v uporabi oklepljenih vitezov, kar nakazuje, da so bila narejena al vsaj modificirana specifično za uporabo kot orožje. Taki modificirani mlati so bili uporabljeni v Nemški kmečki vojni v zgodnjem 16. stoletju. Številni nemški bojni priročniki, imenovani Fechtbücher, iz 15., 16., in 17. stoletja prikazujeo podobe kako uporabljati in se braniti pred takim bojnim mlatom.

Vrste bojnih mlatov[uredi | uredi kodo]