Bojni kljun

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Poljska bojna kljuna iz 17. stoletja

Bojni kljun je vrsta orožja za boj iz bližine, ki predstavlja stopnjo v razvoju bojnega kija v srednjem veku. Je arabskega izvora.

Osnovni namen bojnega kljuna je bil boj proti oklepljenim vitezom; glava kija je bila iz kovine in oblikovana kot živalski kljun, tako da je lahko prebila oklep; slednjega meč ni mogel storiti. Zaradi velike teže je bilo orožje pa nepraktično in po navadi ni povzročilo smrtne rane. V primeru, če se je kljun globoko zaril v oklep, ga je vojak s težavo izvlekel.

Glede na dolžino orožja delimo na:

  • sokolji kljun (dolga palica; dvoročni prijem) in
  • papagajev kljun (kratka palica; enoročni prijem).

Vrste[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]