Bojna sekira

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Bojna sekira iz 16. ali 17. stoletja

Bôjna sekíra je vrsta orožja za boj iz bližine, ki se je razvila iz navadne sekire. Spada med najstarejša orožja v bogati zgodovini bojevanja človeštva, uporabljala se je že pred lokom.

Glede na namen, na to ali so jo uporabljali v pehoti ali konjenici in na kulturno okolje ima različne oblike. Izdelana je bila iz kamna, obsidiana (Južna Amerika), brona, železa ali jekla.

V severni in vzhodni Evropi so bile bojne sekire okrog leta 2200 pr. n. št. močno v uporabi. V zgodnjem srednjem veku (okrog leta 1000) jih je uporabljala predvsem pehota, konjenica je bila oborožena z meči. Do leta 1500 so se uporabljale vedno manj, tedaj pa so ponovno pridobile na pomenu. Bile so najučinkovitejše orožje proti novim oklepom.

Bojne sekire delimo na:

  • enoročne ali dvoročne
  • enoglavne ali dvoglavne

Vrste[uredi | uredi kodo]

Drugo[uredi | uredi kodo]

Fraza »izkopati ali zakopati bojno sekiro« pomeni »začeti ali končati boj«.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]