Pojdi na vsebino

Bob (stročnica)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Rastlina boba
Rastlina boba

Bob (znanstveno ime Vicia faba L.) je najstarejša gojena stročnica, gojili so jo že Kitajci (približno 5000 pr. n. št.) in Egipčani (približno 3000 pr. n. št.)[1] V antični dobi je bil sveta ali čarobna rastlina. Stari Grki in Rimljani so imeli množico obredov, povezanih z bobom. Bil je ena najpomembnejših prehranskih rastlin, dokler ga niso v 16. stoletju izpodrinile rastline, prinešene iz Amerike (fižol, krompir, koruza). Danes se v človeški prehrani malo uporablja, njegova uporaba kot krmna rastlina pa je še vedno pogosta. Vsebuje tudi veliko vlaknin, največ od vseh stročnic, zato je pogosto povezan z napenjanjem.

Opis rastline

[uredi | uredi kodo]

Bob je pokončna enoletnica s krepkim, robatim steblom, ki je kvadratno v prerezu. Zraste od 0,5 do 1,8 metra visoko. Listi so pecljati, pernato sestavljeni iz jajčasto suličastih lističev. Cvetovi so veliki od 1 do 4 cm, združeni v socvetja, beli ali vijoličasto nadahnjeni, z veliko, temno piko na stranskih krilih. Imajo močan sladek vonj, ki je privlačen za čebele in druge opraševalce. Plod je do 10 cm dolg naguban mnogosemenski strok. Strok vsebuje 3-8 okroglih do ovalnih semen premera 5-10 mm.

Prehranska vrednost

[uredi | uredi kodo]

Sveži stroki vsebujejo 72–79 % vode, 6,5–8,4 % beljakovin, 0,4–0,8 % maščob, 18 % ogljikovih hidratov, holesterol, lecitin, vitamine in minerale. Energijska vrednost je 368 kJ/100 g.[2][3]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. Askar, A. (1. september 1986). »Food science: faba beans (Vicia Faba L.) and their role in the human diet«. Food and Nutrition Bulletin (v angleščini). Zv. 8, št. 3. str. 1–11. doi:10.1177/156482658600800309. ISSN 0379-5721.
  2. Petauer, Tomaž (1993). Leksikon rastlinskih bogastev. Tehniška založba Slovenije. COBISS 421146. ISBN 86-365-0133-4.
  3. »USDA FoodData Central«. Pridobljeno 13. septembra 2025.[mrtva povezava]
Seme boba
Seme boba