Bob (stročnica)

Bob (znanstveno ime Vicia faba L.) je najstarejša gojena stročnica, gojili so jo že Kitajci (približno 5000 pr. n. št.) in Egipčani (približno 3000 pr. n. št.)[1] V antični dobi je bil sveta ali čarobna rastlina. Stari Grki in Rimljani so imeli množico obredov, povezanih z bobom. Bil je ena najpomembnejših prehranskih rastlin, dokler ga niso v 16. stoletju izpodrinile rastline, prinešene iz Amerike (fižol, krompir, koruza). Danes se v človeški prehrani malo uporablja, njegova uporaba kot krmna rastlina pa je še vedno pogosta. Vsebuje tudi veliko vlaknin, največ od vseh stročnic, zato je pogosto povezan z napenjanjem.
Opis rastline
[uredi | uredi kodo]Bob je pokončna enoletnica s krepkim, robatim steblom, ki je kvadratno v prerezu. Zraste od 0,5 do 1,8 metra visoko. Listi so pecljati, pernato sestavljeni iz jajčasto suličastih lističev. Cvetovi so veliki od 1 do 4 cm, združeni v socvetja, beli ali vijoličasto nadahnjeni, z veliko, temno piko na stranskih krilih. Imajo močan sladek vonj, ki je privlačen za čebele in druge opraševalce. Plod je do 10 cm dolg naguban mnogosemenski strok. Strok vsebuje 3-8 okroglih do ovalnih semen premera 5-10 mm.
Prehranska vrednost
[uredi | uredi kodo]Sveži stroki vsebujejo 72–79 % vode, 6,5–8,4 % beljakovin, 0,4–0,8 % maščob, 18 % ogljikovih hidratov, holesterol, lecitin, vitamine in minerale. Energijska vrednost je 368 kJ/100 g.[2][3]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Askar, A. (1. september 1986). »Food science: faba beans (Vicia Faba L.) and their role in the human diet«. Food and Nutrition Bulletin (v angleščini). Zv. 8, št. 3. str. 1–11. doi:10.1177/156482658600800309. ISSN 0379-5721.
- ↑ Petauer, Tomaž (1993). Leksikon rastlinskih bogastev. Tehniška založba Slovenije. COBISS 421146. ISBN 86-365-0133-4.
- ↑ »USDA FoodData Central«. Pridobljeno 13. septembra 2025.[mrtva povezava]
