Boža Krakar Vogel

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Božidara (Boža) Krakar Vogel, slovenska literarna zgodovinarka in strokovnjakinja za didaktiko književnosti, * 14. maj 1950, Jesenice.

Je hči pesnika Lojzeta Krakarja.

Boža Krakar Vogel
Portret
Rojstvo 14. maj 1950({{padleft:1950|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:14|2|0}}) (67 let)
Državljanstvo Flag of Slovenia.svg Slovenija
Poklic literarna zgodovinarka, univerzitetna profesorica

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Leta 1969 se je vpisala na Filozofsko fakulteto v Ljubljani na študij francoščine in ruščine, leta 1971 pa je kot dodatni A-predmet vpisala še slovenski jezik s književnostjo. Iz francoščine in ruščine je diplomirala leta 1974, iz slovenščine pa leta 1977. Za diplomsko delo iz francoščine je prejela študentsko Prešernovo nagrado. V letih 1977–1986 je službovala kot profesorica slovenščine na Srednji ekonomski šoli v Ljubljani. Leta 1986 je na Oddelku za slovanske jezike in književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani postala asistentka za književno didaktiko (kasneje se disciplina preimenuje v didaktiko književnosti). Odobren ji je bil neposredni prehod na doktorski študij, ki ga je zaključila leta 1993 z disertacijo Novejši slovenski pogledi na pouk književnosti kot dejavnik sooblikovanja njegovih smotrov, metod in vsebin; mentorica je bila Helga Glušič. Leta 1994 je postala docentka in predstojnica Katedre za didaktiko slovenskega jezika in književnosti, leta 1999 izredna profesorica in leta 2004 redna profesorica.

Delo[uredi | uredi kodo]

Ukvarja se z didaktiko književnosti, ki jo je razvila v visokošolski predmet na ravni dodiplomskega in podiplomskega študija. Rezultate svojih raziskav predstavlja v domačem in tujem strokovnem tisku ter na raznih srečanjih. Leta 2002 in 2003 je bila predsednica SSJLK, jeseni 2006 pa predsednica 25. mednarodnega znanstvenega simpozija Obdobja z naslovom Književnost v izobraževanju – cilji, vsebine, metode. Predava tudi na tujih univerzah; v poletnem semestru 1997/1998 je bila v Celovcu gostujoča predavateljica. Znanstvenoraziskovalno delo prenaša v prakso kot članica Predmetne maturitetne komisije za slovenščino, kot članica Predmetne kurikularne komisije za slovenščino, kot recenzentka in soavtorica številnih učbenikov in ostalega učnega gradiva za pouk književnosti, npr. srednješolskega učbenika Branja. S svojimi izkušnjami in spoznanji teoretično in praktično izobražuje profesorje slovenščine na številnih seminarjih ter vodi delavnice in okrogle mize.

Leta 2003 je za svoje (pionirsko) delo na področju didaktike književnosti prejela Sokratovo odličje SOVA, ki ga podeljuje Slovensko društvo za visokošolsko didaktiko. Leta 2006 ji je Ministrstvo za šolstvo in šport podelilo nagrado za najvišje dosežke v znanstvenem delu v vzgoji in izobraževanju.

Izbrana bibliografija[uredi | uredi kodo]

Viri in zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]