Bljuvna golobica
| Bljuvna golobica | |
|---|---|
| |
Znanstvena klasifikacija 
| |
| Domena: | Eukaryota (evkarionti) |
| Kraljestvo: | Fungi (glive) |
| Oddelek: | Basidiomycota (prostotrosnice) |
| Razred: | Agaricomycetes (listarice) |
| Red: | Russulales (golobičarji) |
| Družina: | Russulaceae (golobičarke) |
| Rod: | Russula (golobice) |
| Vrsta: | R. emetica
|
| Dvočlensko ime | |
| Russula emetica (Schaeff.: Fr.) Pers. (1796)
| |
| Sinonimi | |
| |
Bljuvna golobica (znanstveno ime Russula emetica) je gliva iz rodu golobic (Russula).
Vrsto je prvič opisal opisal Jacob Christian Schaeffer kot Agaricus emeticus leta 1774 v svoji zbirki knjig o gobah Fungorum qui in Bavaria et Palatinatu circa Ratisbonam nascuntur icones. Leta 1796 jo je Christian Hendrik Persoon uvrstil v rod golobic (Russula). Znanstveno ime izvira iz starogrške besede εμετικος, 'emetikos, ki pomeni 'vzbujajoč bruhanje'[1].
Značilnosti
[uredi | uredi kodo]Klobuk ima v premeru od 3 do 5 cm. Sprva je vzbočen, nato zravnan z nekoliko udrtim osredjem. Svetleča in lahko lupljiva kožica je rdeče ali rožnate barve.
Lističi so snežno beli, gosti in pripeti na bet.
Bet je visok od 3–6 cm in ima premer od 0,6 do 1 cm. Je bele barve in valjast. Sprva je poln, v starosti pa dobi vatasto sredico in postane krhek.
Meso gobe je belo in sočno, prijetnega vonja in zelo ostrega okusa.
Kemične reakcije na mesu klobuka:
- železov sulfat: bledo rožnata
- gvajak: rumeno rjava
- fenol: vinsko rdeča.[2]
Razširjenost in življenjski prostor
[uredi | uredi kodo]Bljuvna golobica je pogosta vrsta, ki je razširjena po višje ležečih iglastih in mešanih gozdovih Evrope Severne Afrike, Azije in Severne Amerike. Rada ima bolj zamočvirjena tla, raste pa od pozne pomladi pa vse do prvega snega.[2]
Mikroskopske značilnosti
[uredi | uredi kodo]Trosni odtis je bele barve. Trosi so skoraj okrogli s podolgovatimi medsebojno povezanimi bradavicami. Merijo 7,4–10,3 x 6,5–8,5 μm.[2]
Podobne vrste
[uredi | uredi kodo]Obstaja več različkov, nekatere imajo lahko klobuk premera tudi nad 10 cm, vse podvrste pa so bolj ali manj rdečih barv, pekoče in strupene.
- češnjasta golobica (Russula sanguinea) ima rdečkast bet
- jagodna golobica (Russula paludosa) ima včasih rdečkasto nadahnjen bet in je milega okusa
- rdeča mušnica (Amanita muscaria) ima bele krpice na klobuku, obroček in ostanek ovojnice v dnišču
Uporabnost
[uredi | uredi kodo]Strupena. Po zaužitju se pojavi gastrointestinalni sindrom (zastrupitev prebavil), strupena pa je tudi prekuhana.
Galerija slik
[uredi | uredi kodo]-
ilustracija -
klobuk -
lističi in bet -
trosi
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Liddell, Henry George; Robert Scott (1980). A Greek-English Lexicon (Abridged Edition). United Kingdom: Oxford University Press. ISBN 0-19-910207-4.
- ↑ 2,0 2,1 2,2 Kränzlin F (1991). Fungi of Switzerland 6: Russulaceae (v angleščini). str. 164–165. ISBN 3-85604-260-1.