Blaž Sušnik

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Blaž Sušnik
Rojstvo 29. januar 1834({{padleft:1834|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:29|2|0}})
Gozd, Kamnik
Smrt 3. april 1866({{padleft:1866|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:3|2|0}}) (32 let)
Knežak
Državljanstvo Flag of the Habsburg Monarchy.svg Avstrijsko cesarstvo
Poklic duhovnik, literat

Blaž Sušnik, slovenski rimskokatoliški duhovnik in književnik, * 29. januar 1834, Gozd nad Kamnikom, † 3. april 1866, Knežak.

Sušnik je v Ljubljani obiskoval gimnazijo (1850–1858) in študiral bogoslovje ter bil 1862 posvečen v duhovnika. Nato je bil kaplan v Knežaku, in se tu 1865 upokojil. Sušnik se je že kot gimnazijec poskušal v pesništvu. Napisal je sonet Jožefu Globočniku (1854) in pesmi: Faranom sv. Ane na Gojzdu (1854) Dvanajst ur (1856), Jeršičeva prepad na Gojzdu (1857); dopisoval je tudi v slovenske liste. Napisal je tudi delo v prozi: En dan na planini nad Kamnikom (Rožice za mlade in odrasle ljudi) in zapisoval ljudske pesmi (1852) ter ljudski pripovedki Hudičkov gojzd (1852) in Šembilja (1859). Njegovo prizadevnost kaže tudi pesem V. Vodniku Vodnikov spomenik (1859). Sušnik je kot sedmošolec urejal dijaški list Concordia slovenska, iz katerega je pozneje črpal gradivo tudi A. Janežič. Sušnik je bil tudi med ustanovitelji lista Slovenska lipa, ki so ga 1861 začeli pisati ljubljanski bogoslovci.[1]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. Slovenski biografski leksikon 1925-1991. (2009). Elektronska izdaja. Ljubljana: SAZU