Bizacena
| Provincia Byzacena ἐπαρχία Βυζακινῆς | |||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Provinca poznega Rimskega in Bizantinskega cesarstva | |||||||||||||
| 293–439 534–698 | |||||||||||||
 Zemljevid rimske Afrike in Egipta; Bizacena je zgoraj desno | |||||||||||||
 Provinca Bizacena, prestolnica in največja mesta | |||||||||||||
| Glavno mesto | Hadrumetum | ||||||||||||
| Zgodovinsko obdobje | pozna antika - zgodnji srednji vek | ||||||||||||
• Dioklecijanove reforme | ok. 293 | ||||||||||||
• Vandali osvojijo Kartagino | 439 | ||||||||||||
• bizantinska osvojitev Kartagine v vandalski vojni | 534 | ||||||||||||
• reorganizacija v eksarhat | 591 | ||||||||||||
• padec Kartagine | 698 | ||||||||||||
| |||||||||||||
| Danes del |  Tunizija | ||||||||||||
Bizacena ali Bizacij (starogrško Βυζάκιον, latinizirano: Bizákion)[1] je bila poznorimska provinca v osrednjem delu rimske severne Afrike, odcepljena od prokonzulske Afrike.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Konec 3. stoletja n. št. je rimski cesar Dioklecijan (vladal 284–305) razdelil veliko rimsko provinco Afriko na tri manjše province: Zevgitano na severu, ki jo še vedno upravlja prokonzul, Bizaceno južno od nje in Tripolitanijo na ozemlju jugovzhodne Tunizije in severozahodne Libije. Bizacena je približno ustrezala sodobni tunizijski regiji Sahel.
Glavno mesto novonastale province, katere guverner je imel položaj konzula, je postal Hadrumetum (sodobni Sousse). V tem obdobju je bila metropolitska nadškofija Bizacena za veliko metropolijo Kartagino najpomembnejša v rimski severni Afriki zahodno od Egipta in je spadala od aleksandrijskega patriarha.
Sklici
[uredi | uredi kodo]Viri
[uredi | uredi kodo]- GCatholic - Tunisia
- Map of the Roman state according to the Compilation notitia dignitatum
- Place-names in the Compilation notitia dignitatum