Bitovnit

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Bitovnit
Nekoliko zaobljen aluvialni kristal bitovnita iz rudnika Dorado, Chihuahua, Mehika; velikost 3,7 × 2 × 1,3 cm
Splošno
KategorijaVIII. razred – Silikati,
podrazred: tektosilikati,
skupina: glinenci
Kemijska formula(Ca,Na)[Al(Al,Si)Si2O8]
Strunzova klasifikacija09.FA.35
Klasifikacija DANA76.01.03.05
Kristalna simetrijaTriklinska pinakoidna 1,
prostorska skupina C1
Osnovna celicaa = 8,178 Å, b = 12,870 Å,
c = 14,187 Å, α = 93,5°, β = 115,9°,
γ = 90,63°, Z = 8
Lastnosti
Molekulska masa275,01 g/mol
BarvaBrezbarven, bela, siva
Kristalni habitObičajno kot klavna masa ali zrna brez razvitih kristalnih površin v masivnih agregatih, redkeje tudi kristali, sploščeni na [010]
Kristalni sistemTriklinski
DvojčičenjeObičajno albitsko, lahko tudi karlovarsko, manebaško in bavensko
RazkolnostPopolna na [001], dobra na [010], nepopolna na [110]
LomNeraven do školjkast
ŽilavostKrhek
Trdota6 – 6,5
SijajSteklast, na razkolih bisern
Barva črteBela
ProzornostProzoren do prosojen
Specifična teža2,72 – 2,74
Gostota2,7 – 2,72 g/cm3,
povprečna: 2,71 g/cm3
Optične lastnostiDvoosen (+/-)
Lomni količniknα = 1,563 – 1,572,
nβ = 1,568 – 1,578,
nγ = 1,573 – 1,583
Dvolomnostδ = 0,010 – 0,011
PleohroizemBrezbarven
Kot 2VIzmerjen: 86°, izračunan: 80° - 88°
DisperzijaMočna, r > v
Ultravijolična fluorescencaNe fluorescira
Diagnostične značilnostiVidez, dvojčične raze, gostota, lomni količnik
DrugoIMA ga ne priznava za samostojen mineral
SinonimAb20, An80
Sklici[1][2][3]

Bitovnit je precej redek mineral iz niza plagioklazov, ki tvorijo zvezen niz trdnih raztopin od čistega albita (NaAlSi3O8) do čistenga anortita (CaAl2Si2O8). Bitovnit je po definiciji sestavljen iz 30-10 % albita in 70-90 % anortita, zato se ga običajno zapiše s splošno formulo (Ca,Na)[(Al,Si)2Si2O8].[4] Plagioklazne glinence se brez kemijske analize lahko loči po njihovih lomnih količnikih in gostotah. Bitovnit tako kot drugi plagioklazi kristalizira v triklinskem kristalnem sistemu. Kristali so sive, bele ali slamnato rumene barve, lahko tudi brezbarvni.

Vsi plagioklazni glinenci se dvojčičijo po albitnem zakonu in tvorijo sklade dvojčkov, ki so debeli od nekaj odlomkov milimetra do nekaj milimetrov. Sloji na površini izgledajo kot raze, ki se v nasrotju s pravimi razami pojavljajo tudi na razkolnih ploskvah. Bitovnit se dvojčiči tudi po karlovarskem, manebaškem in bavenskem zakonu. Popolni dvojčki so kljub pogostemu dvojčičenju redki.[5]

IMA ga na priznava kot samostojen mineral.

Nahajališča[uredi | uredi kodo]

Bitovnit iz Crystal Baya, Minnesota, ZDA

Bitovnit je kamninotvorni mineral, ki se pojavlja v bazičnih (mafičnih) magmatskih kamninah kot so gabro in anortoziti. Pojavlja se tudi v fenokristih in bazičnih vulkanskih kamninah. V metamorfnih kamninah je redek. Pogosto ga spremljajo pirokseni in olivin.[2]

Mineral so prvič opisali leta 1835 in ga poimenovali po nahajališču Bytown (sedaj Ottawa) v Kanadi.[1] Pojavlja se tudi drugod po Kanadi in v ZDA, na otoku Rùm (Škotska), v Angliji, na Norveškem, v Južni Afriki in zahodni Avstraliji.[1]

Uporaba[uredi | uredi kodo]

Bitovnit se priložnostno uporablja v draguljarstvu. Barve variirajo od bele in slamnato rumene do svetlo rjave. Kamni iz Mehike se tržijo kot zlati sončni kamni, vendar se razlikujejo od pravih sončnih kamnov.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 1,2 Mindat with locations
  2. 2,0 2,1 Handbook of Mineralogy
  3. Webmineral data
  4. Stefan Weiß (2002). Das große Lapis Mineralienverzeichnis (4 izd.). München: Christian Weise Verlag. ISBN 3-921656-17-6. 
  5. The Mineral Bytownite

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Hurlbut, Cornelius S.; Klein, Cornelis (1985). Manual of Mineralogy (20 izd.). John Wiley & Sons, New York. COBISS 12123141. ISBN 0-471-80580-7. 
  • Paul Ramdohr; Hugo Strunz (1978). Klockmanns Lehrbuch der Mineralogie (16 izd.). Ferdinand Enke Verlag, Stuttgart. ISBN 9783432829869. 
  • Walter Schumann: Edelsteine und Schmucksteine. 13. izdaja. BLV Verlags GmbH, 1976/1989, ISBN 3-405-16332-3.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]