Pojdi na vsebino

Bitka pri jezeru Benacus

Bitka pri jezeru Benacus
Del krize tretjege stoletja
in rimsko-germanskih vojn
Bitka pri jezeru Benacus se nahaja v Italija
Lake Garda
Lake Garda
Bitka pri jezeru Benacus (Italija)
Datum268 ali zgodaj 269
Prizorišče
Lake Benacus, Rimsko cesarstvo (danes Gardsko jezero, Italija)
Izid Rimska zmaga[1]
Udeleženci
Rimski imperij Alemani
Poveljniki in vodje
Klavdij II. Gotski
Avrelijan
Neznano
Moč
Neznano Neznano
Žrtve in izgube
Neznano Velike[2]

Bitka pri jezeru Benacus se je odvijala ob bregovih Gardskega jezera v severni Italiji, ki je bilo Rimljanom znano kot Benacus, leta 268[3] ali v začetku leta 269[1] med vojsko pod poveljstvom rimskega cesarja Klavdija II. in germanskima plemenoma plemeni Alemanov in Jutungov.[1]

Ozadje

[uredi | uredi kodo]

Leta 268 so Alemani, ki so vdirali na rimsko ozemlje že od vladavine Marka Avrelija, prebili rimsko mejo pri Donavi in prečkali Alpe. Boji za oblast v Mediolanumu zaradi Aureolovega upora, umora cesarja Galiena in posledičnega spopada med Aureolom in Klavdijem, ki ga je Galien na smrtni postelji imenoval za cesarja, so Rimljane prisilili, da so zanemarili mejo.[1] Potem ko je Aureola v obleganju Mediolana premagal in ubil, je Klavdij svojo vojsko skupaj z ostanki Aureolove sile povedel proti severu, da bi se soočil z Germani.[1][4][2]

Bitka

[uredi | uredi kodo]

Podrobnosti bitke niso znane, vendar je bil bodoči cesar Avrelijan prisoten v bitki.[1] Potem, kar je bilo opisano kot odločilna zmaga, je Klavdij prevzel naziv Germanik Maksim.[1][4] Velik del germanske vojske je bil pobit na bojišču, preostanek pa se je umaknil čez meje cesarstva.[2]

Posledice

[uredi | uredi kodo]

Klavdij se je po bitki vrnil v Rim, da bi se posvetil državnim zadevam.[4] Alemani so se leta 271 vrnili v Italijo in zmagali proti cesarju Avrelijanu v bitki pri Placentiji[3] pred njihovim končnim porazom v bitki pri Fanu.

Reference

[uredi | uredi kodo]
  1. 1 2 3 4 5 6 7 Watson, Alaric (1999). Aurelian and the Third Century, Routledge, 1999, ISBN 0-415-30187-4. p. 43
  2. 1 2 3 Bathurst, C. (1780). An Universal History: From the Earliest Accounts to the Present Time, Part 1, Volume 14. str. 20.
  3. 1 2 Jacques, Tony (2007). Dictionary of Battles and Sieges: F-O. Greenwood. str. 562. ISBN 9780313335389.
  4. 1 2 3 A'Beckett, William (1836). A Universal Biography. Isaac, Tuckey, and Company. str. 825.

45°34′50″N 10°37′14″E / 45.58060°N 10.62053°E / 45.58060; 10.62053