Bitka pri Mons Lactarius
| Bitka pri Mons Lactarius | |||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Del gotske vojne (535–554) | |||||||
 Alexander Zick (1890): Bitka na pobočju Vezuva | |||||||
| |||||||
| Udeleženci | |||||||
| Bizantinsko cesarstvo | Ostrogotsko kraljestvo | ||||||
| Poveljniki in vodje | |||||||
| Nars | Teja † | ||||||
Bitka pri Mons Lactarius, znana tudi kot bitka pod Vezuvom, ki se je dogajala med gotsko vojno oktobra 552 ali na začetku leta 553, je bila spopad med vojsko bizantinskega cesarja Justinijana I. in italskimi Ostrogoti.
Po bitki pri Tagini, v kateri je bil ubit ostrogotski kralj Totila, je bizantinski general Nars zasedel Rim in oblegal Cumae. Novi ostrogotski kralj Teja je zbral ostanke ostrogotske vojske in poskušal pomagati oblegancem. Njegova vojska je oktobra 552 ali na začetku leta 553 pri Mons Lactarius v Kampaniji v južni Italiji padla v Narsovo zasedo. V bitki, ki je trajala dva dni, je bil Teja ubit. Ostrogoti so izgubili vso oblast v Italiji. Ostanki Ostrogotov so se vrnili na sever in se naselili v sedanji južni Avstriji. Italijo so kmalu po bitki napadli Franki, vendar so bili poraženi. Apeninski polotok je bil za nekaj časa ponovno vključen v Rimsko (Bizantinsko) cesarstvo.
Vir[uredi | uredi kodo]
- J.B. Bury. History of the Later Roman Empire.