Bitka na Zlatici

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Bitka na Zlatici
Del križarskega pohod na Varno
Sredna gora by Elena Tchotchkova.JPG
Sredna gora, Bolgarija
Datum 12. december 1443
Prizorišče prelaz Zlatica, Balkan, Osmansko cesarstvo (zdaj Bolgarija)
Izid • zmaga osmanske vojske,
• ustavljeno prodiranje križarske vojske
Udeleženci
Coa Hungary Country History (15th century).svg Ogrsko kraljestvo
POL Przemysł II 1295 COA.svg Poljsko kraljestvo
Despot of Serbia.png Srbski despotat
Fictitious Ottoman flag 1.svg Osmansko cesarstvo
Poveljniki
POL Przemysł II 1295 COA.svg Vladislav III. Poljski
Coa Hungary Country History (15th century).svg Janos Hunyadi
Despot of Serbia.png Đurađ Branković
Fictitious Ottoman flag 1.svg Murat II.
* Fictitious Ottoman flag 1.svg Kasim Paša

Bitka na Zlatici 12. decembra 1443[1][2] je bila bitka med Osmanskim cesarstvom in ogrsko-srbsko križarsko vojsko[3] na prelazu Zlatica (bolgarsko Златишки проход, turško Izladi Derbendi) na Stari planini (Balkan), ki se je končala s prepričljivo zmago Osmanov. Nestrpnost poljskega kralja Vladislava III. in ostre zimske razmere so februarja 1444 Janosa Hunyadija prisilile na umik v Srbijo.

Ozadje[uredi | uredi kodo]

Leta 1440 je Janos Hunyadi postal zaupni svetovalec in najbolj cenjen vojak kralja Vladislava III. Poljskega. Za zasluge je bil nagrajen s položajem poveljnika Beograda in vojnih operacij proti Osmanskemu cesarstvu. Razen tega je dobil velike posesti na vzhodnem Ogrskem. Hunyadi se je kljub skromnim virom izkazal za izjemno sposobnega branilca meje Ogrskega kraljestva. Leta 1441 je v Semenderiji pri Nagyszebenu v Transilvaniji premagal Izak Bega in vrnil Vlaško pod ogrsko oblast. Julija 1442 je pri Džerdapu porazil veliko osmansko vojsko 80.000 mož pod Sehabbedinovim poveljstvom. Po teh zmagah je postal v krščanskem svetu znan kot zaklet sovražnik Osmanov. Zmage so ga spodbudile, da se je leta 1443 skupaj s kraljem Vladislavom III. odpravil na tako imenovani dolgi pohod, na katerem se je zgodila tudi bitka pri Nišu. Hunyadija je spremljal papežev legat Giuliano Cesarini.[4] Bitka se je dogajala 3. novembra 1443 na ravnini med Bolvani in Nišem.[5] Osmanski vojski so poveljevali Kasim Paša, beglerbeg Rumelije, Turakan Beg in Izak Beg.[4] Po osmanskem porazu sta Kasim Paša in Turakan Paša na umiku požgala vse vasi med Nišem in Sofijo. [6] Osmanski poraz je bil posledica nekoordiniranega poveljevanja treh poveljnikov.[7]

Bitka[uredi | uredi kodo]

Do bitke na Zlatici niso križarji naleteli na glavnino osmanske vojske, ampak samo na mestne garnizije na poti proti Odrinu.[8] Pri Zlatici so naleteli na močne in dobro razmeščene enote osmanske vojske.[8] Ostra zima je dajala veliko prednost branilcem[9] pod poveljstvom Kasim Paše.[10] Križarji so pokušali pot proti Odrinu nadaljevati skozi gozd Sredna gora.[10] Ko so prišli do prelaza Zlatica jim je pot zaprla zelo močna osmanska vojska. Izredno mrzlo vreme je oviralo redno oskrbovanje vojske, razen tega pa jih je stalno napadala Kasimova vojska.[10]

Posledice[uredi | uredi kodo]

Po bitki na Zlatici in kasnejšem umiku križarjev sta bila bojišče in cela regija popolnoma uničena. Srbija je bila opustošena, Sofija in okoliške vasi pa do tal požgane.[11] Od pohoda leta 1443 je imel koristi samo Đurađ Branković.[12]

Križarji so na poti domov iz zasede napadli in v bitki pri Kunovici porazili zasledovalce. Mahmud Beja, zeta sultana Murata II. in brata velikega vezirja Çandarlı Halil Paše so ujeli in zaprli.[13]

Zgodovinski viri[uredi | uredi kodo]

Zmagovalec bitke je po mnenju zgodovinarjev sporen.[14][15] Po mnenju Halila Inalcika je najbolj zanesljiv vir podatkov o dogodkih, povezanih z bitkama na Zlatici in pri Varni, delo "İzladi ve Varna Savaşları (1443–1444) Üzerinde Gazavatnâme" neznanega osmanskega letopisca.[16]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Mellersh, H.E.L.; Williams, Neville (1999). Chronology of World History. ABC-CLIO. str. 527. ISBN 978-1-57607-155-7.
  2. Setton, Kenneth M.; Hazard, Harry W.; Zacour, Norman P. (1. junij 1990). A History of the Crusades: The Impact of the Crusades on Europe. Univ of Wisconsin Press. str. 270. ISBN 978-0-299-10744-4.
  3. "Battle of Zlatica". Encyclopædia Britannica. 2014. Pridobljeno 1. novembra 2014.
  4. 4,0 4,1 Babinger, Franz (1992). Mehmed the Conqueror and His Time. Princeton University Press, str. 25. ISBN 978-0-691-01078-6.
  5. Setton, Kenneth; Harry W. Hazard; Norman P. Zacour (1989). A history of the crusades: Volume VI: The impact of the crusades on Europe. Madison, Wis: The University of Wisconsin Press, str. 270. ISBN 978-0-299-10740-6, OCLC 475548809.
  6. Imber, Colin (2006). The Crusade of Varna, 1443-45. Aldershot; Burlington (Vt.): Ashgate, cop. str. 16. ISBN 978-0-7546-0144-9,OCLC 470458159.
  7. Imber 2006, str. 270.
  8. 8,0 8,1 Fine, John Van Antwerp (1994). The Late Medieval Balkans: A Critical Survey from the Late Twelfth Century to the Ottoman Conquest. University of Michigan Press. str. 548. ISBN 0-472-08260-4.
  9. Stadtmüller, Georg (1988). Ungarn-Jahrbuch. Hase und Koehler Verlag. str. 16.
  10. 10,0 10,1 10,2 Babinger, Franz (1992). Mehmed the Conqueror and His Time. Princeton University Press. str. 25. ISBN 0-691-01078-1.
  11. Boyar, Ebru; Fleet, Kate (15. april 2010). A Social History of Ottoman Istanbul. Cambridge University Press. str. 25. ISBN 978-1-139-48444-2.
  12. The Cambridge Medieval History Series volumes 1-5. Plantagenet Publishing. str. 1728. GGKEY: G636GD76LW7.
  13. Imber, Colin (julij 2006). "Introduction". The Crusade of Varna, 1443-45. Ashgate Publishing. str. 9–31. ISBN 0-7546-0144-7. Pridobljeno 19. aprila 2007.
  14. Mustafa Serdar Palabiyik (2012). "The Changing Ottoman Perception of War: From the Foundation of the Empire to its Disintegration". V Avery Plaw (ur.). The Metamorphosis of War. New York, United States of America. str. 129.
  15. T.C.F. Hopkins (2007). Empires, Wars, and Battles. New York, United States of America. str. 207.
  16. Blagojević, Božidar (1984). Zbornik radova sa naučnih skupova u Negotinu i Kladovu povodom obeležavanja 170 godina od pogibije Hajduk-Veljka Petrovića i 150 godina oslobođenja od Turaka. Izd. Međuopštinska konferencija SSRN Zaječar, Balkanološki institut SANU. str. 35.