Pojdi na vsebino

Bitka na Gvozdu

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Bitka na Gvozdu
Del hrvaške nasledstvene vojne

Oton Iveković: Smrt zadnjega hrvaškega kralja
Datumapril/maj 1097
Prizorišče
Gvozd, tradicionalno prepoznan kot Petrova gora, nadavno pa kot prelaz Kapela v osrednji Hrvaški[1][2]
Izid odločilna zmaga Madžarov
Udeleženci
Kraljevina Hrvaška Ogrska
Poveljniki in vodje
Peter Snačić  Koloman Ogrski (ni bil prisoten)
Merkurij
Moč
neznano neznano
Žrtve in izgube
težke neznano
Josip Horvat Međimurec: Smrt Petra Snačića v bitki na Gvozdu

Bitka na Gvozdu (hrvaško Bitka na Gvozdu, madžarsko Gvozd-hegységi csata) je bil vojaški spopad med vojskama hrvaškega kralja Petra Snačića[3][4] in ogrskega kralja Kolomana aprila ali maja 1097. Odločilna zmaga Madžarov in smrt Petra Svačića sta končala hrvaško nasledstveno vojno in pomenila prelomnico v hrvaški zgodovini.

Bojišče

[uredi | uredi kodo]

Tradicionalno hrvaško zgodovinopisje je goro Gvozd, v Gesta Hungarorum opisano kot prizorišče bitke, prepoznalo v današnji Petrovi gori.[1][5] V drugi polovici 20. stoletja se je pojavila alternativna interpretacija, po kateri se je bitka zgodila na gorskem prelazu Kapela v osrednji Hrvaški.[1][2] Zmedo so povzročile spremembe imen teh dveh lokacij. Prva je bila do leta 1445 znana kot Slatska Gora in bila leta 1536 preimenovana v Petrovo goro, druga pa se je do leta 1522 imenovala Železna gora (Alpes ferreae), Gvozd (Gozdia) in Petrov Gvozd (Peturgoz), potem pa so jo začeli prebivalci zaradi kapele sv. Nikolaja (prej sv. Mikula) imenovati preprosto Kapela.[1]

Bitka

[uredi | uredi kodo]

Madžarska vojska je v poskusu osvojitve Kraljevine Hrvaške prečkala reko Dravo in vdrla na hrvaško ozemlje ter poskušala priti do jadranske obale. Lokalni gospod Peter Snačić se je zato iz svoje rezidence v Kninu odpravil proti severu branit svoje kraljestvo.

Posledice

[uredi | uredi kodo]

Podrobnosti bitke niso znane, izid pa je bil za Petrovo vojsko in državo katastrofalen, saj je pomenil uradni konec domorodne vladarske dinastije, ki je vladala na Hrvaškem. Koloman je, domnevno s podpisom Pacta conventa, sklenil personalno unijo med Ogrskim in Hrvaškim kraljestvom in bil leta 1102 v hrvaški prestolnici Biograd na Moru okronan za hrvaškega kralja. Personalna unija med kraljestvoma je trajala do konca prve svetovne vojne leta 1918.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 "Gvozd". Croatian Encyclopedia (hrvaščina). Miroslav Krleža Institute of Lexicography. 18. oktober 2012. Pridobljeno 22. februarja 2015
  2. 2,0 2,1 Jelaska Marijan, Zdravka (2002). "Dolazak ugarskoga kralja". Hrvatska revija (hrvaščina) (4). Matica hrvatska. Pridobljeno 22. februarja 2015
  3. »HRVATSKI KRALJEVI (12) Petar Snačić, posljednji kralj narodne krvi, poginuo je od mađarske ruke na Gvozdu«. CroExpress │Informativni medij Hrvata izvan Republike Hrvatske. 14. september 2016. Pridobljeno 17. novembra 2022.
  4. »Posljednji hrvatski kralj Petar bio je Snačić«. vojnapovijest.vecernji.hr (v hrvaščini). Pridobljeno 17. novembra 2022.
  5. "Petrova gora". Croatian Encyclopedia (hrvaščina). Miroslav Krleža Institute of Lexicography. Pridobljeno 22. februarja 2015.