Pojdi na vsebino

Biljana Vilimon

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Biljana Vilimon
Rojstvo15. maj 1951({{padleft:1951|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:15|2|0}}) (75 let)
Novi Pazar
Državljanstvo Srbija
Poklicslikarka, pisateljica, televizijska voditeljica

Biljana Vilimon — tudi Willimon, srbska slikarka, pisateljica, publicistka in TV-voditeljica, * 15. maj 1951, Novi Pazar.

Živi in deluje v Beogradu, kjer je znana kot voditeljica na beograjski televiziji. Javnost jo je spoznala kot sproščeno, skoraj čudaško, vendar odkrito avtorico posebno privlačnih televizijskih vsebin, med katerimi je izstopala oddaja Galerija tajni (Galerija skrivnosti),[1] v zadnjih nekaj letih pa promovira kulturo v oddaji Lagumi na televiziji Studio B.[2] Prejela je veliko nagrad in priznanj.[3]

Življenjepis

[uredi | uredi kodo]

Biljana Vilimon se je rodila 15. maja 1951 v Novem Pazarju kot Biljana Panović; njen oče je bil Dragoljub Panović, ki je med drugim bil tudi ravnatelj Avala Filma; njena mati, ki je prevzela pri vzgoji tudi očetovo vlogo, je bila Stana. Stari starši, ki jih pa ni poznala, ker so prezgodaj umrli, so bili Jovana i Isidor ter Simona in Vilimon (Willimon);[4] odraščala in študirala pa je v Beogradu, v čigar središču še zdaj živi v razkošnem stanovanju.[5] Maturirala je na Trinajsti beograjski gimnaziji na Banovem brdu in se vpisala na slikarstvo na Akademiji uporabnih umetnosti,[2] kjer je diplomirala slikarstvo (1976) ter magistrirala zidno slikarstvo, vitraž in mozaik (1982) pri Rajku Nikoliću.[6][7]

Leta 1986 se je Biljana odločila potegniti črto in prenehati z razposajenim življenjem, in to zaradi tragične smrti svojega brata. Takrat je prevzela za priimek ime svojega starega očeta, ki je bil katoliški Poljak. Ko se je ločila od moža Petra Jankovića in začela gledati v življenju tisto bistveno, ni videla drugega izhoda, ko da se obrne na psihiatra ter je pet let obiskovala Inštitut za duševno zdravje na Palmotičevi ulici. Po tem je sledil težak boj z zahrbtno boleznijo.[8]

Služba

[uredi | uredi kodo]

Sprejela je povabilo za delo na Beograjski televiziji; to ji je dajalo priložnost, da izrazi svoje talente in da predstavi javnosti tudi svoje slikarske stvaritve. Z uvajanjem vidnih prenovitev in izvirnimi postavitvami je TV-studio, v katerem se je pogovarjala z gosti, spreminjala v zanimiv odrček. Pri tem ni vrtala v ljudi z radovednimi vprašanji, ampak jih je rajši poslušala, kar dandanes niti ni samo po sebi umevno niti ni pogosta pojava. V njenih oddajah so nastopali gostje, ki so imeli nenavadne usode in so bili priče različnih časov.[2]

Svobodoljubnost

[uredi | uredi kodo]

Biljana omenja, kaj jo spodbuja, da se kljub tveganjem opredeljuje za oporečništvo:

  1. Moj stric je "vzdignil" na noge srbsko opozicijo.
  2. Moj oče je bil najbolj goreč podpornik Demokratske stranke in Zorana Đinđića, s katerim se je pogosto srečeval.
  3. Moje jasno politično stališče je bilo izraženo že 9. marca 1991[9], ko sem v neposrednem programu pred kamerami RTS pokazala sredinec in s tem nestrinjanje s takratno hujskaško politiko ter bila takoj ob službo.
  4. Pozneje sem kot podpornica Demokratske stranke potovala po vsej Srbiji vse do ponovne izgube službe oktobra 1998, ko je bil taisti Vučić, ki je danes predsednik Srbije, minister za informiranje.
  5. Nisem nekdo, ki si iz tega dela zasluge in ki zbira politične točke. Sem le umetnica in imam samo eno željo, da na oblast pride kaka normalna osebnost, da se naš dan ne bo več začenjal z Vučićevim žalostnim obrazom, ob katerem mi gre na bruhanje.[10]

V svoji svobodoljubnosti je zelo blizu nazorom tako umorjenega demokratičnega predsednika Zorana Đinđića kot tudi daljnovidnosti njegovega „predhodnika“ in njenega moža – zgodovinarja Ivana Đurića. Po njenem mnenju imajo tudi današnji množični protesti srbskih študentov „blokaderjev“ domovinsko pravico; saj že poldrugo leto zahtevajo od vlade preglednost zaradi Padca nadstreška na novosadski železniški postaji na nič hudega sluteče "prolaznike" kakor tudi odpravo domnevne korupcije. Brez zadržkov se zgraža nad surovim obračunavanjem z opozicijo ne le prek državnih medijev, ampak tudi z nasilnimi izgredi policijske države zoper miroljubne mlade oporečnike.[11]

Zasebno življenje

[uredi | uredi kodo]

Poroka s Petrom Jankovićem

[uredi | uredi kodo]

Nekaj časa je hodila s filmskim producentom Petrom Jankovićem in se nato odločila za poroko; ker se nekako nista mogla prav ujeti, se je od njega kljub njegovi vplivnosti, premožnosti in tudi od nje priznani lepoti vedno bolj oddaljevala. Ni pa nikakor hotela ostati sama in je le čakala priložnosti, da se od njega loči, čim najde primernega sopotnika; tako sta se čez nekaj let res ločila, vendar je z njegovo družino ostala še naprej v dobrih odnosih, "kajti od njih se ni ločila".[12]

Leta 1979 je Biljana s Petrom rodila hčer Aleksandro, grafično oblikovalko, ki je oktobra 2009 rodila hčer Dunjo, novembra 2013 pa hčer Zojo.[2]

"Velika ljubezen" z Ivanom Đurićem

[uredi | uredi kodo]

Slikarka Vilemonova je bila poročena tudi z znanim akademikom, zgodovinajem in politikom Ivanom Đurićem; njo so imenovali Brižit Bardo, a njega Srbski Kenedi.[13]

Ona sama sicer poudarja, da se nikoli ni imela za pretirano lepo žensko; pa je v vsakdanjih pogovorih vendarle veljala za „femme fatale“ – tj. „usodno žensko“; kar se je pokazalo tudi v Ivanovem primeru. Ko se je zagledala v mladega in čednega profesorja, se je zarotila, da ga bo omrežila, čeprav je bila sorazmerno srečno poročena s slavnim filmskim podjetnikom Petrom Jankovićem, ki je tudi nekaj dal na svoj zunanji videz. Ni ji pa več zadostovala zunanja lepota, ki je niti Biljana ni tajila. Đurić je bil pravi lepotec in magnet za ženski svet, čigar čarov pa se niti ni branil — tudi v skladu s svojimi svobodomiselnimi nazori, ki so se ujemali z njenimi. Spominjali so se ga kot mladega, lepega in pametnega profesorja. "Srbskega Kenedija" so ga mediji imenovali zaradi podobne starosti in videza z umorjenim ameriškim predsednikom, medtem ko so njegovo "veliko ljubezen" Biljano imenovali "Brižit Bardo" — tudi zaradi podobnosti s to znano filmsko igralko.[14] Bil je, kot je govoril Miroslav Karaulac, po splošnem mnenju res "hudičevo čeden".[15]

Njegovo družinsko življenje je bilo — podobno kot njeno — vse prej kot mirno, srečno in urejeno; bilo je celo zelo razburkano in neurejeno, saj je imel več razmerij, iz katerih se je rodilo več otrok; in prav vsak otrok je bil od druge matere. Ivan je imel namreč tri hčere in enega sina, a z Biljano nista imela otrok. V prejšnjem zakonu pa se Biljana ni počutila srečno in ji je prihajala na misel ločitev:

Vedno pogosteje sem razmišljala o odhodu in če sem želela biti z nekom drugim, je moral biti lepši od Petra, kar je bilo skoraj nemogoče. In potem sem v NIN-u naletela na intervju zgodovinarja Ivana Đurića glede njegove knjige »Somrak Bizanca« (1984) in ko sem videla tistega lepega bizantologa, sem pomislila, da lahko samo on zasede Petrovo mesto. Izrezala sem njegovo fotografijo, jo dala v zvezek in pokazala Petru: »Če se kdaj ločiva, bo moj.« 

Ni ji verjel, da misli resno; vendar je do tega čez nekaj let res prišlo.[16]

Bratova smrt

[uredi | uredi kodo]

Huje kot si je sploh mogla kdaj predstavljati, pa je posegla v njeno brezskrbno in lahkomiselno življenje slavne zvezde, ki bi zlahka po nasvetu svoje okolice in lastnem nagnjenju postala tudi filmska igralka, nepričakovana in nenadna smrt njenega brata Zorana. Otroštvo je ona v težkem povojnem času brezskrbno in brez pomanjkanja preživljala v krogu svojih najdražjih, med katerimi ji je v najlepšem spominu ostal brat:

„Komaj se spominjam svojega otroštva. To obdobje večinoma povezujem z bratom in igro z njim. Že kot majhna deklica sem vedela, da bom slavna. Vedno sem se zbujala vesela, nikoli namrščena; imam nekakšno energijo, ki so mi jo očitno dali neki predniki. Odraščala sem obkrožena z mnogimi obrazi. Moj stric je bil Ratko Dražević (1918-1992)[17], ki je s svojim vplivom zaznamoval celotno moje življenje. Takoj po drugi svetovni vojni je bil v Ameriki protiobveščevalni častnik, uradno pa je delal pri "Genexu", po katerem je bil ravnatelj Avala Filma.[18] Vedno sem bila obkrožena z znanimi ljudmi, še posebej iz sveta umetnosti, zato sem predvidevala, da bom tudi sama v tem krogu.“[19]

Ničesar je ni moglo vznemiriti ali vznejevoljiti, saj jo je navdajalo s samozaupanjem njej ljubo delo, kakor tudi ljudje, s katerimi se je srečevala. Iztiriti je niso uspele niti ločitev niti ljubezenske pustolovščine. Tedaj pa jo je ko grom z vedrega neba udarila izguba njej najljubše osebe.

Njegova smrt ju je pokosila[20] Njegova smrt jo je pokosila

Od brata Zorana bila sam starija dve godine. Kada je on umro usled konzumiranja narkotika, počela sam da se preispitujem... Najstrašnije kada nekog izgubite jeste to što počnete sebi da postavljate pitanja koja niste postavljali dok je taj neko bio među živima. Stigao me je strah da sam ga svojom željom da budem jedinica, da budem glavna, zapravo sputala... To propadanje je strašno velika tuga, osećanje beznadežnosti. U tom periodu je mene spasio isključivo posao. Osoba sam koja se suočava sa svojim strahovima i dilemama. Nisam neko ko nešto krije pod tepih. Mogu da kažem kako sam najdragocenije stvari o životu naučila baš tada. To mi je kasnije pomoglo da sve nazivam pravim imenom.

Jedini spas videla sam u tome da odem kod psihijatra. Nisam znala kako drugačije da pomognem sebi. Moraš sebi da priznaš da nisi najpametniji i najjači. Četiri godine sam kao đak odlazila u Palmotićevu ulicu na razgovore. Nisu bila laka ta suočavanja, ali su mi pomogla da kasnije bolje prihvatam ljubavi, prijateljstva, neprijateljstva i slično.

Bila sem dve leti starejša od svojega brata Zorana. Ko je umrl zaradi odvisnosti od mamil, sem se začela spraševati. Najstrašnejše, ko nekoga izgubiš, je, da si začneš postavljati vprašanja, ki si jih nisi postavljal, ko je bila ta oseba še živa. Popadel me je strah, da sem ga s svojo željo, da bi bila edinka, da bi bila glavna, pravzaprav ovirala. To propadanje je strašno velika žalost, občutek brezupnosti. V tistem obdobju me je rešilo le delo. Sem človek, ki se sooča s svojimi strahovi in dilemami. Nisem nekdo, ki stvari pometa pod preprogo. Lahko rečem, da sem se takrat naučila najdragocenejših stvari o življenju. To mi je kasneje pomagalo, da sem vse poimenovala s pravim imenom.

Edino rešitev sem videla v obisku psihiatra. Nisem vedela, kako naj si drugače pomagam. Priznati si moraš, da nisi najpametnejši in najmočnejši. Štiri leta sem kot šolarka hodila na pogovore na Palmotićevo ulico. Ta soočenja niso bila lahka; so pa mi pomagala, da sem bolje sprejela ljubezen, prijateljstvo, sovraštvo in podobno.

Njena mama Nana je hodila k psihiatru, ker je hotela rešiti v mamilih se utapljajočega ji sina. Biljana si takrat ni mogla predstavljati, da bo kmalu tudi ona sama začela hoditi k isti zdravnici, k Zorki Lopičićevi, ki ji je potrpežljivo poskušala pomagati v iskanju načina, kako se postaviti v neko razumno oddaljenost tako od mrtvih kot od živih, da se življenje lahko nadaljuje. Najbolj jo je grizla vest glede tega, "koliko je komu pomagala in koliko ne". Materi je dala namreč psihiatrinja za časa Zoranovega življenja za Biljanine pojme neverjeten nasvet:

Odvisnik potegne za seboj celo družino in da zato mora izbirati med njim in nami. Tedaj mi je mati dejala, da se je odločila, da bo odpisala brata in se borila za drugi del družine. To ni doseglo moje zavesti, zvenelo je grozno, kruto. In v trenutku, ko je umrl, sem se resnično zlomila. Nisem se več zavedala, kdo sem, kaj sem; v tistem trenutku nisem imela nobenih želja ali načrtov več. Nisem vedela, kako se spopasti z izgubo, in potem so me ti pogovori zaznamovali za vsa prihodnja leta.[21]

Zoranova smrt je vplivala na družinske okoliščine tudi ugodno, saj je odnos z mamo postal svobodnejši in tesnejši, ko je odšel njen Zoran, na katerega je bila zelo navezana. 1986 je redkokdo umiral zaradi mamil in je zato zlasti očeta okolica ostro obsojala: „Kako da si mu dovolil jemanje mamil; kako da si mu zgradil kafič na Kopaoniku, da bi se tam zbirali odvisniki!“ Biljani je ostal v spominu le obup, strah in pekoča vest, kar je popolnoma zamrznilo vsa njena čustva, in se je morala celo njena hčerka preseliti k starim staršem, saj v takem stanju ni bila sposobna biti ne mati, ne hči, ne žena.

Ko je bil Zoran še živ, ji je ostalo v spominu le to, kako jo je v njihovem stanovanju — takrat so živeli še na Jevrejski na Dorćolu — proseč za pomoč gledal s svojimi plavimi očmi, da bi mu pomagala rešiti se iz pekla drog. Ona pa takrat tega ni mogla dojeti, saj sta ji bila pomembnejša njen zakon in otrok in je komaj čakala, da Zoran čimprej odide, da ga Aleksandra ne bi našla v takšnem stanju, ko se bo vrnila iz šole. Tega si Biljana ne more niti do danes odpustiti.[22]

Smrtonosna bolezen

[uredi | uredi kodo]

Ni pa bila to edina preskušnja: odkrili so ji smrtonosno bolezen. Nekaj let po Natovem bombardiranju 1999 je po njenem mnenju prav zaradi radioaktivnega sevanja dobila raka na jajčnikih in nato še na ščitnici, ker je s preluknjane in uničene strehe zbirala ostanke šrapnelov.[23] Temu sta sledili dve operaciji benignega in dve malignega tumorja.[24] Od takrat njeno ime povezujejo z dejstvom, da je premagala bolezen; ona pa se s tem ne strinja:

Pobedila je podmuklu bolest[25] Premagala je potuhnjeno bolezen

Ne mogu ja da pobedim bolest, pobedila ju je medicina. Da nisam otišla kod doktora na vreme, da taj lekar nije bio vrhunski i da kao pacijent nisam bila poslušna, pitanje je šta bi se desilo... Ja sam radila sve ono što su mi doktori govorili. Prvo, bolest zaista nisam krila, a drugo, nisam ni gazila po tome. Gledam ljude kako non-stop pričaju o bolestima što je neukusno onoliko koliko i ako se to krije i o tome ćuti.

Ne kaže se bez razloga da je bolest Božija poseta jer u trenucima kada si bolestan imaš šansu da naučiš nešto i izvučeš pouke o tome kako si sebe trošio. Najbitnije je da se mislima vratiš unazad i vidiš kako si to koristio svoju energiju.

Bolezni ne morem premagati; premagala jo je medicina. Če ne bi šla pravočasno k zdravniku, če ta zdravnik ne bi bil vrhunski in če ne bi bila kot pacientka ubogljiva, je vprašanje, kaj bi se zgodilo... Naredila sem vse, kar so mi zdravniki rekli. Prvič, bolezni res nisem skrivala, in drugič, niti je nisem pohodila. Vidim ljudi, ki nenehno govorijo o boleznih, kar je prav tako neokusno kot to, da jo skrivajo in molčijo o njej.

Ni brez razloga rečeno, da je bolezen Božji obisk; v trenutkih namreč, ko si bolan, imaš priložnost, da se nekaj naučiš in se iz tega poučiš o tem, kako si se zapravil. Najpomembneje je, da se s svojimi mislimi vrneš nazaj in pregledaš, kako si porabljal svojo energijo.

Mirno tretje obdobje

[uredi | uredi kodo]

Tretje življenjsko obdobje želi preživljati ustvarjalno in dihajoč s polnimi pljuči. Vsak dan prepešači okrog deset kilometrov – najraje po Kalemegdanu; med sprehodi dobiva navdihe, ki jih pozneje prenaša kot slike na platno ali kot spise na papir. Od dela na televiziji se je poslovila v letu koronine vseokužbe ter ji je tako ostalo več časa za slikanje, pisateljevanje in druženje.

Obdobje kovida obdeljuje v romanu »Nismo na isti ladji« ("Nismo na istom brodu"), kjer v šaljivi obliki izraža tudi svoje nestrinjanje z diktatorsko oblastjo in njeno oblastnostjo; na jetra ji gre tudi sedanji srbski presednik Vučić, ki ga v knjigi imenuje "Dobročinitelja" in ga duhovito smeši, ker je na vseh svojih položajih surovo preganjal oporečništvo, s katerim se je Biljana strinjala in zato tudi izgubljala službo.[26] Avtobiografija »Selfi« prinaša na prefinjen način oris njenega življenja, umetniškega delovanja in svetovnega nazora. 2022 pa je izšel njen roman »Moje življenje z Begbedejem« ("Moj život sa Begbedeom"), ki govori o njeni ljubezenski zvezi s francoskim pisateljem Frederikom Begbedejem, ki pa je 15 let mlajši od nje:

"Mlajše moške ljubim samo v romanih. Zasebno ljubim starejše moške. Ampak obstaja težava: pri mojih letih so starejši moški stari po 100 let," je povedala 71-letna umetnica, katere življenje je polno vzponov in padcev.[27]

Ne taji sicer, da jo je razburkano morje življenja premetavalo tudi skozi resnične ljubezenske pustolovščine; vsemu temu pa je po bratovi smrti dala slovo in danes živi sama le za svojo družino in umetniško ustvarjanje: s peresom piše knjige, a s čopičem riše slike ter z zdravim načinom življenja zvito skriva svoja leta.[28]

Dela

[uredi | uredi kodo]

Njene knjige

[uredi | uredi kodo]
  1. Crtati je teško, ali…. Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, Beograd 1997.
  2. Učimo da crtamo. Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, Beograd 1998.
  3. Putovanje u Wiesbaden. Čigoja štampa, Beograd.
  4. Willimon u Haosu. Čigoja štampa, Beograd.[29]
  5. "Nismo na istom brodu" (»Nismo na isti ladji«). Dereta, 2021[30]
  6. Selfi. Vukotić Media, Beograd 2022.[31]
  7. Moj život sa Begbedeom (»Moje življenje z Begbedejem«). Beograd 2022.[32]

Samostojne razstave

[uredi | uredi kodo]
  1. 1977. - Beograd, Galerija 73
  2. 1978. - Rim ( Italija) Galleria CIL
  3. 1980. - Čikago (SAD), D. Erlien Gallery, Milvoki (SAD), Gallery 700
  4. 1984. - Beograd, Galerija Kulturnog centra Beograda
  5. 1996. - Beograd, Galerija Kulturnog centra Beograda
  6. 1998. - Beograd, Galerija Atrium
  7. 1999. - Beograd, Galerija Kulturnog centra Beograda
  8. 2005. - Beograd, Galerija ULUS-a
  9. 2006. - Beograd, Galerija HAOS
  10. 2011. - Beograd, Arte Galerija[33]

Nagrade in priznanja

[uredi | uredi kodo]
  1. 1981. - DUBROVNIK - Dubrovniški salon, prva nagrada za risbo
  2. 1982. - BEOGRAD - Risba in mala plastika, nagrada Društva likovnih umetnikov Beograda, nagrada za risbo
  3. 1982. - PRIJEPOLJE - Mileševo 82., prva nagrada (z Miodragom B. Protićem) Beli anđeo, nagrada za risbo
  4. 1982. - CETINJE - Likovni salon, 13. november, nagrada RSIZ za kulturo Črne gore, nagrada za risbo
  5. 1984. - SOMBOR - Osmi trienale sodobne jugoslovanske risbe, nagrada Somborske likovne jeseni, nagrada za risbo
  6. 1985. - KARLOVAC - Četrti BAJ, nagrada Sklada za napredek likovnih umetnosti Moše Pijade - Beograd, nagrada za akvarel
  7. 1987. - KARLOVAC - Peti BAJ, nagrada za akvarel
  8. 1987. - ZAGREB - 11. zagrebška razstava jugoslovanskih risb, nagrada za risbo
  9. 1989. - ZAGREB - 12. zagrebška razstava jugoslovanskih risb, nagrada za risbo
  10. 1993. – ČAČAK - Memorijal Nadežde Petrović - Velika nagrada, nagrada za slikarstvo
  11. 1994. - BEOGRAD, 1. jugoslovanski festival dokumentarnega in kratkega filma - glavna avtorska nagrada za izjemno delo in inovativnost v video filmu Zbogom, iz serije Galerija skrivnosti.
  12. 1996. - BAR, 2. mednarodni TV festival - nagrada novinarske žirije za inovativnost in izjemen avtorski prispevek k TV ustvarjalnosti, za oddajo Zeleno, iz serije Galerija skrivnosti.
  13. 1998. - BEOGRAD - 29. mednarodni knjižni sejem - nagrada strokovne žirije na področju sodobnega poučevanja - Srebrna tabla in posebna diploma za knjigo Učimo se risati, ki jo je izdal Zavod za učbenike in učna sredstva iz Beograda.[34]

Ocena

[uredi | uredi kodo]
Dali ćete je prepoznati?[35] Ali jo boste prepoznali?

Biljana Vilimon ostaje primer kako se može uspešno balansirati između javne i privatne sfere, a da se pri tom ne izgubi autentičnost. Njeno ime i dalje odjekuje u razgovorima o umetnosti, kulturi i televiziji, a njena prisutnost na društvenim mrežama podseća nas da je ona, uprkos godinama, i dalje dama sa stilom. Biljana je dokaz da su istinska lepota, elegancija i umetnički duh večni – i da se oni ne menjaju s godinama.

Biljana Vilimon ostaja zgled, kako uspešno uravnotežiti javno in zasebno področje, ne da bi pri tem izgubili pristnost. Njeno ime še vedno odmeva v pogovorih o umetnosti, kulturi in televiziji, njena prisotnost na družbenih omrežjih pa nas spominja, da je kljub svojim letom še vedno dama z okusom. Biljana je dokaz, da so prava lepota, uglajenost in umetniški duh večni – in da se z leti ne spreminjajo.

[uredi | uredi kodo]

„Moj princip je da pamtim samo lepe stvari.”[36]
„Moje načelo je, da pomnim le lepe reči.”

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Dubravka Zubovic, Biljana Vilimon, Galerija Tajni, TV Beograd.mpg (v srbščini), pridobljeno 10. avgusta 2022
  2. 1 2 3 4 »ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt je pokosila! (FOTO)«. stil.kurir.rs (v srbščini). Pridobljeno 10. avgusta 2022.
  3. ↑ Biljana Vilimon. »Biljana Vilimon - Autori« (v srbščini). Beograd: Aukcijska Kuća Srbinovski. Pridobljeno 11. maja 2026.
  4. ↑ Stana Luković (2. januar 2026). »Biljana Vilimon o odnosu sa ćerkom Aleksandrom: Samo jednom me je oslovila sa mama, bolan proces samooptuživanja« (v srbščini). Beograd: hellomagazin.rs. Pridobljeno 12. maja 2026.
  5. ↑ Sonja Ćirić (28. julij 2021). »Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način« (v srbščini). vreme.com. Pridobljeno 12. maja 2026.
  6. ↑ Sonja Ćirić (28. julij 2021). »Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način« (v srbščini). vreme.com. Pridobljeno 12. maja 2026.
  7. ↑ Љиљана Н. Стошић/Ljiljana N. Stošić. »ВИЛИМОН (Willimon), Биљана« (v srbščini). Beograd: Српска енциклопедија. Pridobljeno 12. maja 2026.
  8. ↑ V.M, D. Đ-. »SEĆATE LI SE BILJANE VILIMON? Posećivala je institut za mentalno zdravlje, borila se sa opakom bolešću, a umetnica se sad POJAVILA U JAVNOSTI«. Blic.rs (v srbščini). Pridobljeno 10. avgusta 2022.
  9. ↑ 9. marca 1991 so potekale demonstracije študentov in oporečnikov pod vodstvom Vuka Draškovića zoper grožnje jugoslovanskega vrha okrog Slobodana Miloševića in JLA, da razpad Jugoslavije zatre z uporabo vojaške sile.
  10. ↑ Sonja Ćirić (28. julij 2021). »Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način« (v srbščini). vreme.com. Pridobljeno 12. maja 2026.
  11. ↑ Biljana Vilimon (12. marec 2025). »Verujem u kosmičku pravdu - 15. mart će nam doneti radost« (v srbščini). Beograd: Insajder Video. Pridobljeno 11. maja 2026.
  12. ↑ Glossy (23. oktober 2021). »ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt je pokosila!« (v srbščini). Beograd: stil.kurir.rs. Pridobljeno 7. maja 2026.
  13. ↑ »BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi!« (v srbščini). Београд: BSC Happy Portal. 10. julij 2023. Pridobljeno 4. maja 2026.
  14. ↑ »ON JE BIO SRPSKI KENEDI: Zamalo je pobedio Slobu i Vuka 1990. godine, a o njemu se MALO ZNA!« (v srbščini). Beograd: Espreso.co.rs. 31. oktober 2020. Pridobljeno 8. maja 2026.
  15. ↑ »Godišnjica smrti Ivana Đurića: Vizantolog i politički mislilac kojeg Srbija nije znala sačuvati« (v srbščini). Sandžačke vesti.rs. 8. januar 2026. Pridobljeno 4. maja 2026.
  16. ↑ »Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića. Slikarka, pisac i vrlo dobro poznato lice sa TV ekrana. BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi! Biljani Vilimon vreme ne može ništa, ovako izgleda!« (v srbščini). Beograd: kurir.rs. 10. julij 2023. Pridobljeno 7. maja 2026.
  17. ↑ Podrum Ozne — strelište | Ostali članci | Novosti.rs
  18. ↑ »UDBAŠ PRVI DIREKTOR AVALE: Izvolite, samo da znate, odavde nijedna nije izašla a da nije bila j**ena!« (v srbščini). Beograd: kurir.rs. 25. april 2015. Pridobljeno 12. maja 2026.
  19. ↑ »Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića. Slikarka, pisac i vrlo dobro poznato lice sa TV ekrana. BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi! Biljani Vilimon vreme ne može ništa, ovako izgleda!« (v srbščini). Beograd: kurir.rs. 10. julij 2023. Pridobljeno 7. maja 2026.
  20. ↑ »Srpska Brižit Bardo: Njegova smrt me je pokosila« (v srbščini). Beograd: direktno.rs. 28. oktober 2021. Pridobljeno 7. maja 2026.
  21. ↑ Jelena Manojlović (28. julij 2022). »Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra« (v srbščini). Beograd: nova.rs. Pridobljeno 4. maja 2026.
  22. ↑ Stana Luković (2. januar 2026). »Biljana Vilimon o odnosu sa ćerkom Aleksandrom: Samo jednom me je oslovila sa mama, bolan proces samooptuživanja« (v srbščini). Beograd: hellomagazin.rs. Pridobljeno 12. maja 2026.
  23. ↑ Sonja Ćirić (28. julij 2021). »Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način« (v srbščini). vreme.com. Pridobljeno 12. maja 2026.
  24. ↑ Jelena Manojlović (28. julij 2022). »Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra« (v srbščini). Beograd: nova.rs. Pridobljeno 4. maja 2026.
  25. ↑ Glossy (23. oktober 2021). »ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt ju je pokosila!« (v srbščini). Beograd: stil.kurir.rs. Pridobljeno 7. maja 2026.
  26. ↑ Sonja Ćirić (28. julij 2021). »Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način« (v srbščini). vreme.com. Pridobljeno 12. maja 2026.
  27. ↑ Jelena Manojlović (28. julij 2022). »Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra« (v srbščini). Beograd: nova.rs. Pridobljeno 4. maja 2026.
  28. ↑ С. Видачковић/S. Vidačković (25. avgust 2022). »MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život...« (v srbščini). Београд: novosti.rs. Pridobljeno 4. maja 2026.
  29. ↑ Biljana Vilimon. »Biljana Vilimon - Autori« (v srbščini). Beograd: Aukcijska Kuća Srbinovski. Pridobljeno 11. maja 2026.
  30. ↑ Sonja Ćirić (28. julij 2021). »Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način« (v srbščini). vreme.com. Pridobljeno 12. maja 2026.
  31. ↑ Biljana Vilimon. »SELFI - Biljana Vilimon« (v srbščini). Beograd: VUKOTIĆ MEDIA. Pridobljeno 11. maja 2026.
  32. ↑ С. Видачковић/S. Vidačković (25. avgust 2022). »MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život...« (v srbščini). Београд: novosti.rs. Pridobljeno 4. maja 2026.
  33. ↑ Biljana Vilimon. »Biljana Vilimon - Autori« (v srbščini). Beograd: Aukcijska Kuća Srbinovski. Pridobljeno 11. maja 2026.
  34. ↑ Biljana Vilimon. »Biljana Vilimon - Autori« (v srbščini). Beograd: Aukcijska Kuća Srbinovski. Pridobljeno 11. maja 2026.
  35. ↑ Sonja Ćirić (28. julij 2021). »Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način« (v srbščini). vreme.com. Pridobljeno 12. maja 2026.
  36. ↑ D.Đ. - V.M. (12. december 2019). »SEĆATE LI SE BILJANE VILIMON? Posećivala je institut za mentalno zdravlje, borila se sa opakom bolešću, a umetnica se sad POJAVILA U JAVNOSTI« (v srbščini). Beograd: blic.rs. Pridobljeno 11. maja 2026.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
(srbsko)
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Biljana_Vilimon&oldid=6762019«