Pojdi na vsebino

Bezistan, Nikozija

Bezistan, Nicosia
Bezistan, Lefkoşa. 3D model Roberta Barratta
Religija
Okrožjeokrožje Nikozija
Cerkveni ali organizacijski statuskulturni center
Statusaktivno
Lega
KrajNikozija
Država Ciper (de jure)
 Severni Ciper (de facto)
Bezistan, Nikozija se nahaja v Ciper
Bezistan, Nikozija
Nikozija
Koordinati35°10′34″N 33°21′51″E / 35.1761°N 33.3641°E / 35.1761; 33.3641

Bezistan ali bedestan je zgodovinska stavba v četrti Selimiye v severni Nikoziji, neposredno ob Selimovi mošeji.[1] Struktura ima dolgo in zapleteno zgodovino, ki sega več kot tisoč let v preteklost. Prvotno zgrajena kot cerkev v približno 6. stoletju, razširjena in prezidana med 12. in 16. stoletjem, posvečena svetemu Nikolaju, je bila v obdobju osmanske vladavine preurejena v bezistan, vrsto pokrite tržnice. Trenutno se uporablja kot kulturni center.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]
Splošni pogled na Bezistan s kupolo in sosednjo Selimovo mošejo, kot so stali spomeniki leta 1914.
Bezistan, Nikozija. Načrt vzhodnega konca prikazuje zgodnjebizantinsko apsido. Ključ: A. luknje, izrezane v bizantinski tkanini za centriranje med gradnjo sedanje strukture; B. podnožje poznosrednjeveškega oltarja; C. Kozmatski odlomki pod kupolo, verjetno 16. stoletje; D. opečna ohišje vodnjaka iz otomanskega obdobja.

Bizantinsko obdobje

[uredi | uredi kodo]

Najstarejša zgodovina Bezistana je arheološko dokumentirana z bizantinsko baziliko, katere delci so ohranjeni znotraj sedanje stavbe. Ti ostanki, ki imajo nekaj strukturnih značilnosti z Afendriko in Ayiosom Philonom, verjetno segajo v 6. stoletje.[2] T. C. Papacostas je identificiral te ostanke kot mesto prve stolnice svete Sofije v Nikoziji.[3]

Ciprsko kraljestvo

[uredi | uredi kodo]

Pod kralji Lusignani kasnejša zgodovina stavbe ni dobro dokumentirana, vendar so nekateri zgodovinarji, vključno s Camille Enlart, predlagali, da so po padcu Akre v poznem 12. stoletju angleški menihi, ki so bili privrženci Tomaža Becketa, ustanovili novo latinsko cerkev na tej strani in jo posvetil svetemu Nikolaju. [4] To branje virov pa ni splošno sprejeto glede na manjšo vlogo, ki so jo imeli vitezi svetega Tomaža v zgodovini latinskega vzhoda.[5] S sosednjo stolnico, posvečeno latinskemu obredu, je Bezistan verjetno še naprej služil pravoslavni vlogi. Cerkev je bila v 14. in 15. stoletju večkrat razširjena in prezidana, vendar je bila stara bizantinska apsida ohranjena.

Beneško obdobje

[uredi | uredi kodo]

V času beneške vladavine na otoku je Bezistan uporabljala pravoslavna cerkev kot metropolitansko škofovsko zgradbo in je bila posvečena Mariji kot Panagija Hodegetrija. Pod Benečani je bil zgrajen najpomembnejši del stavbe – severna fasada. Donatorji so bile plemiške ciprske družine, njihova identiteta je deloma dokumentirana z grbi, vklesanimi neposredno nad glavnim vhodom. V istem obdobju sta bili zgrajeni kupola in velika osrednja apsida, ki je nadomestila izvirnik bizantinskega obdobja.

Bezistan, Lefkoşa. Severna fasada in glavna vrata 2014.

Osmansko obdobje

[uredi | uredi kodo]

Leta 1573, nekaj let po osmanskem osvajanju Cipra, so osmanske oblasti stavbo dale za ustanovitev Haramayn (tisto dveh svetih islamskih mest, Meke in Medine), da bi se uporabljala kot bezistan (pokrita tekstilna tržnica). Kasneje so ga uporabljali kot tržnico za hrano, do leta 1760 pa je bil center za trgovanje s hrano za turške, grške in armenske trgovce. Do leta 1873 so ga preuredili v skladišče moke z omejeno prodajo moke, ki so jo iz Kythree pripeljali vladni uradniki. Nato je bil uporabljen kot skladišče pšenice v 1870-ih in splošno skladišče za Evkafovo upravo v 1930-ih.[6]

Britansko obdobje

[uredi | uredi kodo]

V 1880-ih, v prvih letih britanske kolonialne vladavine, so lord Kitchener in drugi ugledni Britanci na Cipru želeli kupiti ali najeti stavbo, da bi jo spremenili nazaj v cerkev in jo ponovno uporabili kot cerkev svetega Nikolaja. To ni bilo dovoljeno, saj premoženja fundacije ni bilo mogoče prodati in svetišče druge vere ni bilo mogoče odpreti v območju 100 metrov od mošeje. Britanci so se lotili obnove stavbe, ki je bila poškodovana zaradi vremenskih razmer in potresov, vendar obnova ni bila uspešna, saj ni odražala del prvotne arhitekture. Z odprtjem nove občinske tržnice Bandabulya leta 1932 je bila stavba opuščena. V 1930-ih je stavbo uporabljala za shranjevanje Evkafova uprava, leta 1935 pa je Oddelek za starine pod vodstvom Ruperta Gunnisa v stavbo pripeljal nekaj srednjeveških nagrobnikov iz mošeje Ömerge. Ti nagrobniki so bili nekaj časa razstavljeni v sobi skupaj z okrašenim stropom iz osmanske dobe.[7]

Arhitektura

[uredi | uredi kodo]
Risba severne strani Bezistana iz leta 1881, ki prikazuje glavna vrata.

Bezistan v Nikoziji se slogovno zelo razlikuje od drugih bezistanov v Osmanskem cesarstvu. Sestavljen je predvsem iz mešanice bizantinske in gotske arhitekture, slednjo so dodali Lusignani, vključuje pa tudi elemente renesančnega francoskega, beneškega in verjetno španskega arhitekturnega sloga. Uporablja strukturni slog in postavitev v obliki križa, ki pripada bizantinskemu slogu, vendar vključuje ladjo z visokim stropom, ki pripada gotskemu slogu. Južna dvojna ladja je ostanek bizantinske cerkve, njen srednji del pa je najstarejši del stavbe. Zunanjost ladje na severu ima najbolj okrašeno in kamnito okrasje v stavbi. Ta fasada je nasproti sprednjih obokov Selimove mošeje in je stran, kjer je vhod. Vhod je skozi zelo okrašena vrata v gotskem slogu z elementi italijanske renesančne arhitekture, ki so bili dodani pozneje in kipcem sv. Nikolaja. Na obeh straneh vhoda so grbi. Ta fasada ima tudi številne kipce živali in bruhalnike.

Obnova in trenutna uporaba

[uredi | uredi kodo]
Notranjost Bezistana, kot je bila obnovljena, pred kulturnim dogodkom leta 2014.

Med junijem 2004 in 2009 je projekt prenove, ki ga financirata Evropska unija in Evkafova uprava, izvajal UNDP PFF. Projekt obnove je realiziral Inštitut ITABC CNR. Med obnovo so s tradicionalnimi gradbenimi materiali in tehnikami očistili stene stavbe in utrdili oboke. Po zaključku obnove je bila stavba ponovno odprta kot kulturni dom. Leta 2009 je bila prenova nagrajena z nagrado Europa Nostra. Med dejavnostmi, ki jih gostijo, so tedenske oddaje plesov sufijev.[8] Stavba gosti tudi Nicosia Walled City Jazz Festival.[9]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. Bağışkan, Tuncer (21. september 2013). »Ayasofya (Selimiye) Meydanı ve Mahallesi« (v turščini). Yeni Düzen. Pridobljeno 24. julija 2015.
  2. See Michael D. Willis, "Byzantine Beginnings," Κυπριακαί Σπουδαί 50 (1986): 185-92, available online: WILLIS, Michael. (1986). Byzantine Beginnings of the Bedesten. Κυπριακαί Σπουδαί, 50, 185–192. http://doi.org/10.5281/zenodo.265185.
  3. T. C. Papacostas, "In search of a lost Byzantine monument: Saint Sophia of Nicosia," επετηρίδα του κέντρου επιστημονικών ερευνών 31 (2005): 11-37. Available online here: https://kcl.academia.edu/TassosPapacostas
  4. »Bedesten« (PDF) (v turščini). Evkaf Administration. Pridobljeno 24. julija 2015.
  5. The case rejected in Michael D. Willis, "Byzantine Beginnings," Κυπριακαί Σπουδαί 50 (1987): 192; the general assessment of the order's signficiance P. W. Edbury, The Kingdom of Cyprus and the Crusades, 1191-1374 (Cambridge: Cambridge University Press, 1991): 79.
  6. Bağışkan, Tuncer (8. november 2014). »Kıbrıs'ta Osmanlı – Türk Eserleri (5)« (v turščini). Yeni Düzen. Pridobljeno 24. julija 2015.
  7. Arslangazi, Havva (2007), Lefkoşa Kent Dokusunda Mimari Üsluplar (PhD thesis) (v turščini), Marmara University, str. 57–62
  8. »Restoration and re-use of the Bedestan (St. Nicholas Church)«. UNDP. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. februarja 2019. Pridobljeno 24. julija 2015.
  9. »Lefkoşa Jazz Festivali Başlıyor« (v turščini). Haber Kıbrıs. Pridobljeno 24. julija 2015.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]