Bezgovo cvrtje
Bezgovo cvrtje so ocvrti cvetovi črnega bezga.
V Evropi je bila uporaba bezgovih cvetov za cvrtje poznana že v srednjem veku.[1] V preteklosti so to jed pripravljali, če je bilo dovolj jajc na razpolago.[2] Podobno kot cvetove bezga se lahko cvre polnjene cvetove bučk in akacijeve cvetove.[3] Po mnenju Jelene De Belder so bile ob prehodu pomladi v poletje palačinke z bezgovimi cvetovi, ocvrti cvetovi akacij in šabesa najlepši del ljudske kuhinje.[4]
Sestavine in priprava[uredi | uredi kodo]
Med peko cvetovi plavajo v maščobi.[5] Včasih je bila to mast ali maslo,[6] danes se uporablja olje.[7] Najbolj osnovno testo vsebuje zgolj jajca in sol,[8] poleg tega lahko še mleko in moko.[9] V testo se lahko doda tudi belo vino ali jabolčni sok, vanilin sladkor, naribano limonino lupino, narezane mandlje, rum (žganje) ali kis, sezamova zrnca, koruzni škrob, kokos ali cimet.[10][11][7][12][13] S pivskim testom (jajca, sol, pivo in moka) namesto omletnega naj bi se maščoba manj čutila.[14] Felicita Kalinšek je za bolj krhko ocvrto cvetje svetovala več jajc in manj moke.[9] Bezgove cvetove se običajno posuje s sladkorjem, pokaplja se jih lahko tudi z medom.[11] Pred kuhanjem nekateri odsvetujejo pranje cvetov zaradi škropljenja maščobe, manj intenzivnega bezgovega vonja in odstranitve cvetnega prahu.[7][13]
Recept Ivana Ivačiča je predlagal paniranje cvetov, najprej mokanje, nato pomakanje v stepena jajca, ki se jim lahko doda žlico mleka in žlico moke.[15] Italijanski kuhar Bartolomeo Scappi je v šestnajstem stoletju razvil recept za ocvrte bezgove kroglice, ki je predvideval tudi uporabo svežega sira, kruhovih drobtin in žafrana.[1] Jedi iz mešanice stepenega jajca in bezgovega cvetja, ocvrte na masti, se reče tudi »potica«.[16][17]
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ 1,0 1,1 »Tudor Elderflower Fritters«. The Tudor Travel Guide (v britanski angleščini). 27. junij 2020. Pridobljeno 27. oktobra 2020.
- ↑ "Bezeg že cvete". str. 3. Slovenec (1873). 19. maj 1943. letnik 71, številka 113a. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
- ↑ Pignar, Nada (6. julij 1995)."Bučke". str. 12. Tednik (Ptuj). letnik 48, številka 26. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
- ↑ "Okus po cvetju". str. 10. Novi tednik NT in RC. 9. april 1998. letnik 52, številka 14. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
- ↑ Kmetijska svetovalna služba Mozirje. "Uporaba črnega bezga v domači kuhinji". str. 22. Savinjske novice. letnik 30, številka 13. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
- ↑ "Jedilnik za premožnejše". str. 6. Družinski tednik. 29. junij 1939. letnik 11, številka 26. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
- ↑ 7,0 7,1 7,2 "Bezgovo cvrtje". str. 13. Gorenjski Glas. 1. junij 1999. l. 52. št. 43
- ↑ Remec, Marija (1957). "Ocvrti bezeg." str. 91. Kuharica. Mohorjeva družba v Celju.
- ↑ 9,0 9,1 Kalinšek, Felicita (1972). "Ocvrto bezgovo cvetje". str. 395. Slovenska kuharica. Cankarjeva založba.
- ↑ Pignar, Vlado (27. maj 2011). "Bezeg". Štajerski tednik. letnik 64, številka 40. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
- ↑ 11,0 11,1 »Elderflower fritters with honey«. BBC Good Food (v angleščini). Pridobljeno 27. oktobra 2020.
- ↑ "Ocvrti bezgovi cvetovi". str. 17. Dolenjski list. 30. maj 1996. letnik 47, številka 22. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
- ↑ 13,0 13,1 Marinšek Logar, Romana (22. maj 2020). »Ocvrti bezgovi cvetovi«. Odprta kuhinja. Pridobljeno 27. oktobra 2020.
- ↑ »Svetovalnica: Izkoristite bezgove cvetove«. Radio Ognjišče. 29. maj 2017. Pridobljeno 27. oktobra 2020.
- ↑ Ivačič, Ivan. (1989). "Ocvrto bezgovo ali akacijevo cvetje". str. 431. Kuharska knjiga. Založba Obzorja.
- ↑ "POTICA IZ BEZGOVEGA CVETJA". str. 10. Novi list. 11.12.1958. letnik 7, številka 232. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
- ↑ Remec, Marija (1957). "Potica iz bezgovega cvetja." str. 91. Kuharica. Mohorjeva družba v Celju.