Betteridgeov zakon

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Betteridgeov zakon (v izvirniku angleško Betteridge's law) o naslovnih vrsticah v novinarstvu je rek, ki pravi, da se lahko na vsak naslov novinarskega prispevka, ki se konča z vprašajem, odgovori z »ne«. V tej obliki je dobil ime po britanskem publicistu Ianu Betteridgeu, ki ga je ubesedil na svojem blogu Technovia,[1] načelo pa so prepoznali tudi že komentatorji pred njim in se v angleško govorečem svetu omenja pod različnimi drugimi imeni, kot so Davisov zakon (Davis' law, brez podatka, kdo naj bi bil ta Davis)[2] ali preprosto novinarsko načelo (journalistic principle),[3] v znanosti pa kot Hinchcliffeovo pravilo (Hinchcliffe's Rule).[1] Tako kot podobni »zakoni«, na primer Murphyjevi, je mišljen hudomušno, kot aforizem in ne kot trditev o absolutni resnici.[4]

Betteridge je v svojem članku leta 2009 komentiral objavo na spletnem portalu TechCrunch z naslovom »Did Last.fm Just Hand Over User Listening Data To the RIAA?« (»Je Last.fm pravkar odstopil podatke o tem, kaj poslušajo njegovi uporabniki, organizaciji RIAA?«). Zapisal je:

Zgodba je krasen zgled za mojo maksimo, da lahko na vsak naslov novice, ki se konča z vprašajem, odgovorimo z besedo »ne«. Razlog, zakaj novinarji uporabijo tak slog naslovne vrstice je, da vedo, da je zgodba po vsej verjetnosti sranje, nimajo zaresnih virov in podatkov, da bi jo podprli, bi jo pa kljub temu radi objavili.[5]

Tudi drugi so mnenja, da gre pri uporabi tovrstnih retoričnih vprašanj pri spletnem novinarstvu za zavajajoč senzacionalizem z namenom nabiranja klikov, kjer bralec pričakuje presenetljiv odgovor »da«, pri čemer pa se v samem članku potem običajno izkaže, da dejstva ne upravičijo senzacionalističnega naslova.[6]

V znanosti je praksa redka, izkaže pa se, da je odgovor v tem primeru praviloma pritrdilen.[1] Članki s tem in drugimi neobičajnimi ločili v naslovih vseeno pritegnejo pozornost in so v povprečju pogosteje citirani kot tisti brez njih.[7]

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 1,2 Cook, James M.; Plourde, Dawn (2016). "Do scholars follow Betteridge’s Law? The use of questions in journal article titles". Scientometrics 108 (3): 1119–1128. ISSN 0138-9130. doi:10.1007/s11192-016-2030-2. 
  2. Liberman, Mark (2006-09-17). "Language Log: Davis Law". Itre.cis.upenn.edu. Pridobljeno dne 2017-07-28. 
  3. "Murphy's Laws: Journalistic Principle". Murphyslaws.net. 1997. Pridobljeno dne 2012-11-08. 
  4. Gooden, Philip (2015). Skyscrapers, Hemlines and the Eddie Murphy Rule (3. izd.). Bloomsbury Publishing. str. 62–63. 
  5. Betteridge, Ian (23 February 2009). "TechCrunch: Irresponsible journalism". Technovia.co.uk. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26 February 2009. Pridobljeno dne 27 June 2011. 
  6. Blom, J.N.; Hansen, K.R. (2015). "Click bait: Forward-reference as lure in online news headlines". Journal of Pragmatics 76 (87–100). 
  7. Buter, R.K.; van Raan, A.F.J. (2011). "Non-alphanumeric characters in titles of scientific publications: An analysis of their occurrence and correlation with citation impact". Journal of Informetrics 5: 608–617.