Betičasta prašnica
Betičasta prašnica | |
---|---|
![]() | |
Znanstvena klasifikacija ![]() | |
Domena: | Eukaryota (evkarionti) |
Kraljestvo: | Fungi (glive) |
Oddelek: | Basidiomycota (prostotrosnice) |
Razred: | Agaricomycetes (listarice) |
Red: | Agaricales (listarji) |
Družina: | Lycoperdaceae (prašničarke) |
Rod: | Lycoperdon (prašnice) |
Vrsta: | L. perlatum
|
Dvočlensko ime | |
Lycoperdon perlatum Pers. (1796)
|
Betičasta prašnica (znanstveno ime Lycoperdon perlatum) je gliva iz rodu prašnic (Lycoperdon).
Značilnosti
[uredi | uredi kodo]Trosnjak je kijaste ali hruškaste oblike in je visok od 3 do 7 cm in ima v premeru od 2 do 4 cm. Vrh je zaobljen ali grbast. Pokrit je z bradavičastimi bodicami. Sprva je celotna goba bela, ko dozori postane oker ali rjave barve ter postane plešasta. Bodice se ob dotiku zlahka odlomijo in pustijo okrogle lise. Ko dozori se njegova celotna notranjost spremeni v ogromno število trosov, vrh poči in skozi nastalo luknjico se pod vplivom dežja ali dotika živali sproščajo trosi. Že dežne kapljice s premerom le 1 mm zadoščajo za izbruh trosov v katerem se sprosti do 1 milijon trosov.[2]
Razširjenost in življenjski prostor
[uredi | uredi kodo]Zelo pogosta in svetovljanska vrsta, ki se pojavlja skoraj po vsem svetu, najdena je bila celo v subarktičnih regijah Grenlandije in v subalpskih regijah Islandije.[3]
Je gniloživka in raste na tleh v gozdovih in goščavah. Včasih tudi na trhlih štorih. Pojavlja se od poletja do jeseni, posamično ali v skupinah.[4]
Mikroskopske značilnosti
[uredi | uredi kodo]Trosna odtis je olivne barve. Trosi so okrogli, bodičasti in merijo 3–4,5 μm.[2]
Podobne vrste
[uredi | uredi kodo]- visoka prašnica (Lycoperdon excipuliforme)
- jajčasta prašnica (Lycoperdon marginatum)
- hruškasta prašničarka (Apioperdon pyriforme)
- ježasta prašnica (Lycoperdon echinatum)
- travniška prašnica (Lycoperdon pratense)
- smrdeča prašnica (Lycoperdon nigrescens)
- navadna trdokožnica (Scleroderma citrinum)
Uporabnost
[uredi | uredi kodo]Velja za dobro užitno gobo dokler je notranjost (gleba) še homogena in bele barve. Nekoč so jo zaradi njene teksture in okusa imenovali sladki kruh revežev". Razrezane prašnice se lahko ocvre v testu ali jajcu in drobtinah ali pa se jih uporabi v juhah kot nadomestek za cmoke. Že leta 1861 jih je Elias Fries priporočal posušene in postrežene s soljo, poprom in oljem.[5][6]
Ko dozorijo postanejo neužitne: gleba postane rumena in se nato razvije v maso praškastih olivnozelenih trosov, ki imajo veliko mikroskopskih bodic in lahko pri vdihavanju povzročijo hudo draženje pljuč (likoperdonoza).[7]
Študije bioakumulacije so pokazale, da kopiči težke kovine in selen, ki so prisotni v tleh, in se lahko uporablja kot indikatorska vrsta.[8] Eksperimentalno je bila dokazana tudi njena sposobnost vezave živosrebrovih ionov iz vodnih raztopin in preiskuje se njegova primernost v zvezi s tem za čiščenje vode in odplak, onesnaženih z živim srebrom.[9]
Galerija slik
[uredi | uredi kodo]Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Dahlberg, A. (2022) [errata version of 2019 assessment]. »Lycoperdon perlatum«. Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst. 2019: e.T122090665A222967683. doi:10.2305/IUCN.UK.2019-3.RLTS.T122090665A222967683.en. Pridobljeno 19. oktobra 2024.
- ↑ 2,0 2,1 Instytut Botaniki (Polska Akademia Nauk), ur. (1967). Grzyby (Mycota). Flora polska. Rośliny zarodnikowe Polski i ziem ościennych (v poljščini) (Wydanie I izd.). Warszawa: Państwowe Wydawnictwo Naukowe. ISBN 978-83-01-01183-3.
- ↑ Jeppson, Mikael (1. januar 2006). »The genus Lycoperdon in Greenland and Svalbard«. Meddelelser om Grønland. Bioscience. Zv. 56. str. 106–127. doi:10.7146/mogbiosci.v56.142873. ISSN 0106-1054.
- ↑ Gumińska, Barbara; Wojewoda, Władysław (1988). Grzyby i ich oznaczanie (v poljščini) (Wyd. 4 izd.). Warszawa: Państ. Wydaw. Rolnicze i Leśne. ISBN 978-83-09-00714-2.
- ↑ Meuninck, Jim (2017). Foraging Mushrooms Oregon: Finding, Identifying, and Preparing Edible Wild Mushrooms. Foraging Series (v angleščini). Guilford: Falcon Guides. str. 41. ISBN 978-1-4930-2669-2.
- ↑ Læssøe, Thomas; Spooner, Brian (november 1994). »The uses of 'Gasteromycetes'«. Mycologist (v angleščini). Zv. 8, št. 4. str. 154–159. doi:10.1016/S0269-915X(09)80179-1.
{{navedi revijo}}
: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava) - ↑ Strand, Roy D.; Neuhauser, Edward B. D.; Sornberger, Charles F. (13. julij 1967). »Lycoperdonosis«. New England Journal of Medicine (v angleščini). Zv. 277, št. 2. str. 89–91. doi:10.1056/NEJM196707132770209. ISSN 0028-4793.
- ↑ Popescu, Ion; Radulescu, Cristiana; Gabriela, Busuioc (2010). »Studies on Accumulation of Heavy Metals from Substrate to Edible Wild Mushrooms«. Bulletin of Environmental Contamination and Toxicology. 83 (2): 215–222. doi:10.1007/s00128-010-0158-3.
- ↑ Falandysz, Jerzy; Nnorom, Innocent C.; Jarzyńska, Grażyna; Romińska, Dominika; Damps, Kamila (Oktober 2012). »Mercury Bio-Concentration by Puffballs (Lycoperdon perlatum) and Evaluation of Dietary Intake Risks«. Bulletin of Environmental Contamination and Toxicology (v angleščini). Zv. 89, št. 4. str. 759–763. doi:10.1007/s00128-012-0788-3. ISSN 0007-4861. PMC 3437224. PMID 22898887.
{{navedi revijo}}
: Vzdrževanje CS1: format PMC (povezava)