Bernard Langobardski

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Bernard Langobardski
Portret
Rojstvo 797[1]
nepoznana vrednost
Smrt 13. april 818[2]
Milano[2]
Poklic vladar

Bernard, kralj Italije (Rex Langobardorum, 810-817), * 797, Vermandois (Normandija), † 17. april 818, Milano.

Bernard je bil nezakonski sin Pipina Langobardskega iz hiše Karolingov in vnuk Karla Velikega. Poročen je bil s Kunigundo Laonsko, ki mu je dala sina Pipina, grofa Vermandoiskega.

V letu 817 je naslednik Karla Velikega Ludvik Pobožni razdelil svoj imperij med svoje tri sinove, od katerih je Lotar I. dobil Italijo. Temu se je Bernard uprl skupaj s škofom Teodulfom iz Orléansa. Ob zajamčeni varnosti se je srečal z Ludvikom Pobožnim, vendar ga je dal slednji že takoj zapreti in na novoletni dan 818 obsoditi na oslepitev, zaradi katere je kasneje umrl. Ludviku Pobožnemu se je s tem dejanjem zmanjšal ugled in spoštovanje med frankovskim plemstvom.

Sklic[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Record #136817025 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  2. ^ 2,0 2,1 La Préhistoire des Capétiens: Première partie : Mérovingiens, Carolingiens et Robertiens Villeneuve-d'Ascq: 1993. — P. 212-214. — ISBN 978-2-9501509-3-6
Bernard Langobardski
Rojen: 797 Umrl: 17. april 818
Vladarski nazivi
Predhodnik: 
Pipin Langobardski
Kralj Italije
759–774
Naslednik: 
Lotar I.