Berezina

Berezina Бярэзіна Березина
Berezina blizu Babrujska
Lokacija
Države	Belorusija
Mesta	Barisav, Babrujsk, Svetlagorsk
Fizične lastnosti
Izvir
⁃ lokacija	Dokšici, Vitebska oblast
⁃ koordinati	54°53′01″N 27°42′11″E
Izliv
⁃ lokacija	Beragava Slabada pri Rečici, Gomeljska oblast
⁃ koordinati	52°32′59″N 30°15′00″E
Dolžina	613 km
Površina porečja	24 500 km²
Pretok	118 m³/s (Babrujsk) 142 m³/s (ob izlivu)
Značilnosti porečja
Zaporedje	Dneper–Črno morje

Berezina ali Bjarezina (belorusko Бярэзіна, Bjarèzina, rusko Березина, Berezina) je desni pritok Dnepra in najdaljša reka, ki teče v celoti po ozemlju Belorusije.

Izvira na močvirnatem območju jugozahodno od mesta Dokšici. Izvir leži tik razvodnice med črnomorskim in baltskomorskim povodjem, saj v neposredni bližini izvirajo potoki, ki se prek Nemna in Zahodne Dvine stekajo v Baltsko morje. V zgornjem toku teče skozi Berezinski biosferni rezervat, znan po ohranjenih gozdovih in barjih, kjer prečka jezeri Medzazol in Palik. V južni smeri teče po Srednjeberezinski nižini in Gomeljskem Polesju, kjer je njen izliv.

Reko je moč razdeliti na zgornji del od izvira do sotočja z reko Gajno, srednji del do sotočja z reko Svislač in spodnji del do izliva v Dneper. V zgornjem toku je reka široka 15–20 m, njena dolina je neizrazita s položnimi pobočji. V srednjem in spodnjem toku je dolina bolj izražena, široka do 8 kilometrov, širina struge pa doseže 60–80 in nato 80–130 m. Celotna reka je vijugasta s številnimi meandri, rokavi in mrtvicami ter sezonsko poplavlja.

Pomembnejša desna pritoka sta Gajna in Svislač, levi pa Bobr, Kljava, Olsa in Ala.

Zgodovina

Reki Berezini je zgodovinsko slavo prinesla bitka 26.–28. novembra 1812, v kateri je ruska vojska zdesetkala umikajočo se Napoleonovo armado; Napoleonu z manjšim spremstvom se je uspelo prebiti, vendar je njegova armada utrpela izgubo okoli 50 000 ljudi in prenehala obstajati kot organizirana sila. V francoščini je tako beseda »bérézina« postala idiomatski izraz za polom oziroma katastrofo. Iz istega časa je tudi švicarska ponarodela pesem Beresinalied, povezana s švicarskimi plačanci, ki so spremljali Napoleona med njegovim pohodom na Rusijo; od 1300 jih je bitko preživelo le okoli 300.

Razen tega je bila Berezina prizorišče bojev tudi leta 1708 s švedskim kraljem Karlom XII., leta 1920 med poljsko-sovjetsko vojno in med drugo svetovno vojno.

Zunanje povezave

• Predstavnosti o temi Berezina v Wikimedijini zbirki