Berenika (pristanišče)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Berenika
Βερενίκη
Baranis.jpg
Satelitski posnetek Berenike
Berenika (pristanišče) is located in Egipt
Berenika (pristanišče)
Geografska lokacija: Egypt
Drugo imeBerenika Trogloditika, Baranis, Berenike[1]
LokacijaGuvernorat Rdeče morje,
Egipt Egipt
RegijaGornji Egipt
Koordinati23°54′38″N 35°28′34″E / 23.91056°N 35.47611°E / 23.91056; 35.47611
Tipnaselje
Zgodovina
ZgradilPtolemaj II. Filadelf
Ustanovljenoprva polovica 3. stoletja pr. n. št.
Opuščenopo 6. stoletju n. št.
ObdobjePtolemajsko kraljestvo do Bizantinsko cesarstvo

Berenika ali Berenika Trogloditika (grško Βερενίκη, Bereníke) je bila staroegipčansko pristanišče na zahodni obali Rdečega morja. Nahaja se približno 825 km južno od Sueza in 260 km vzhodno od Asuana v Gornjem Egiptu.[2]

Ustanovil jo je Ptolemaj II. Filadelf leta 275 pr. n. št. Imenoval jo je po svoji mater Bereniki I. Egipčanski.[3] Pridevek Trogloditika se nenaša na domorodne prebivalce "Troglodytai", v prevodu "prebivalci jam".

Pristanišče je na koncu zaliva, ki ga Strabon imenuje Sinus Immundus. Zaliv na severni strani ščiti polotok Ras Banas (Lepte Extrema). Vzporedno z morsko obalo poteka niz gora, ki ločuje Rdeče morje od doline Nila. V bližini Berenike sta rudnika smaragda Zabara in Saket, na bližnjem otoku Ofiodes (Ὀφιώδης νήσος, Strabon) pa bogata nahajališča topaza.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Berenika je bila v antiki znano in cvetoče pristanišče. Omenila jo je večina staroveških geografov, vključno s Strabonom, Plinijem starejšim in Štefanom Bizantincem. Za njeno blaginjo po 3. stoletju pr. n. št. so bili najbolj zaslužni naklonjeni makedonski kralji Egipta, varno pristanišče in njen položaj končne postaje pomembne ceste iz Koptosa (Qift) na Nilu. Berenika in Mios Hormos sta bili glavni izhodišči za trgovanje med Etiopijo in Egiptom na afriški strani ter Sirijo in Tamilakamom (južna Indija in Šrilanka) na azijski. Cesta med Koptosom in Bereniko je bila dolga 258 rimskih milj ali enajst dni potovanja. Ob cesti so bila počivališča vodne postaje (grško hydreumata).

Od 1. stoletja pr. n. št. do 2. stoletja n. št. je bila Berenika eno od središč pomorske trgovine med Indijo, Arabijo in Gornjim Egiptom. Leta 137 je bila z Via Hadriana povezana z Antinopolisom na Nilu. V 4. stoletju je spet postala aktivno pristanišče, v 6. stoletju pa je bila opuščena. V rimskem obdobju je bila samostojno okrožje s svojskim prefektom, ki se je naslavljal s Praefectus Berenicidis ali Praefectus montis Berenicidis.[4]

Raziskave[uredi | uredi kodo]

Berenika (Wellsted, 1838)
Ruševine templja (Wellsted, 1838)

leta 1818 je njene ruševine prepoznal italijanski raziskovalec in arheolog Giovanni Battista Belzoni in potrdil domnevo francoskega geografa in kartografa D'Anvillea, da gre za Bereniko. Po odkritju je najdišče raziskovalo več arheologov.

Pristanišče je skoraj v celoti zasul pesek, zato je vhod vanj mogoč samo z majhnimi plovili.[5] Med najpomembnejše najdbe spadajo ruševine templja, ostanki kipov in napisov, na katerih je omenjen cesar Tiberij, podobe številnih božanstev, vključno z boginjo (?) Alabarh ali Arabarh, in ime načelnika judovske magistrature v Aleksandriji pod ptolemajsko in rimsko oblastjo. Tempelj iz peščenjaka in mehkega apnenca je zgrajen v egipčanskem slogu. Dolg je 31 m in širok 13 m. Na delu zidov so dodelani plitvi reliefi v grškem slogu. Belzoni je omenil, da je mesto od severa proti jugu merilo 490 m, od vzhoda do zahoda pa 600 m. Ocenil je, da je imelo okoli 10.000 prebivalcev.

Sodobne raziskave[uredi | uredi kodo]

Od leta 1994 do 2001 so Bereniko raziskovali arheologi Univerze Delaware pod vodstvom profesorja Stevena E. Sidebothama. Od leta 3007/2008 jo raziskujejo arheologi Univerze v Varšavi.[6]

Med pomembna odkritja spadajo dokazi, da je Berenika trgovala z Malabarjem (jugozahodna obala Indije), in prisotnost Tamilcev iz južne Indije in Jaffne na tej najbolj vzhodni točki Rimskega imperija.

Leta 2009 so v kontekstu 1. stoletja n. št. našli prva dva kosa smole sirske jelke (Abies cilicica), ki sta tehtala 190 g in 339 g. Našli so tudi druge proizvode iz Sirije in Male Azije, med njimi smolo in njene derivate, ki so se uporabljali za mumificiranje, antiseptike, diuretike in sredstva za odpravljanje gub in glist in pospeševanje rasti las.[7]

Leta 2019 so objavili odkritje 2.300 let stare trdnjave z debelimi zidovi na zahodni strani. Služila je kot središče za prevoz bojnih slonov iz vzhodne Afrike.[8]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Final Report for 5th season - Pattanam Excavation (PDF). Tiruvananthapuram, India: Kerala Council for Historical Research. 2011. Pridobljeno dne 13. septembra 2015. 
  2. "Centrum Archeologii Śródziemnomorskiej UW: Berenike (Egypt)". www.grupamak.pl. Grupa MAK, Warszawa. www.centrumarcheologii.uw.edu.pl. Pridobljeno 26. februarja 2018.
  3. Michael Peppard. "A Letter Concerning Boats in Berenike and Trade on the Red Sea." Zeitschrift für Papyrologie und Epigraphik (2009): 196 sl. 171.
  4. Orelli. Inscr. Lat. no. 3880.
  5. Chisholm 1911.
  6. www.grupamak.pl. Grupa MAK, Warszawa. "Centrum Archeologii Śródziemnomorskiej UW: Berenike (Egypt)". www.centrumarcheologii.uw.edu.pl. Pridobljeno 26. februarja 2018.
  7. "South Indians in Roman Egypt?". www.frontline.in. Pridobljeno 26. februarja 2018.
  8. "This 2,300-Year-Old Egyptian Fortress Had an Unusual Task: Guarding a Port That Sent Elephants to War". Live Science. 3. januar 2019.

Viri[uredi | uredi kodo]