Benzidin

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Benzidin
IUPAC-ime 4-(4-aminofenil)anilin
Druga imena difenilamin, benzin, 4,4`bianilin, 4,4`-diaminobifenil, p-diaminodifenil, p,p`- bianilin
Identifikatorji
Številka CAS 92-87-5
Lastnosti
Molekulska formula NH2-C6H4-NH2
Molekulska masa 184.24 g/mol
Videz bel, trden
Gostota 1.251 g/cm3
Tališče

126 °C

Vrelišče

359 °C

Topnost (voda) 0.94 g/100 ml pri 100 °C
Nevarnosti
R-stavki (zastarelo) R26, R27, R28, R39
S-stavki (zastarelo) S7, S20, S21, S22, S24, S25, S27, S36, S45
Plamenišče 203 °C
Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za
material v standardnem stanju (pri 25 °C, 100 kPa)

Benzidin je proizvedena kemikalija, ki je pomembna surovina za sintezo barvil. Je aromatski amin za umetna barvila in dišave, ki se ne pojavlja v naravni obliki. Večina ljudi ni izpostavljena benzidinu v okolju. Poklicna izpostavljenost kemikaliji je bila povezana s povečano tveganostjo raka na mehurju. Drugi učinki pri ljudeh niso znani. V organizem vstopi z vdihavanjem, skozi kožo in zaužitjem.

Proizvodnja[uredi | uredi kodo]

Benzidin je pridobljen iz nitrobenzena skozi proces, sestavljen iz dveh korakov. V prvem koraku je benzidin pretvorjen v 1,2-difenilhidrazin, po navadi s pomočjo železnega prahu. V naslednjem koraku je hidrazin obdelan z mineralnimi kislinami, ki sprožijo reakcijo, po kateri se snov pretvori v 4,4'-benzidin.

Kot pri drugih aromatskih aminih, je bil benzidin umaknjen iz uporabe v večini industrijskih panog, ker je zelo rakotvoren. Benzidin se je uporabljal za proizvodnjo barvil za oblačila, papir in usnje. V preteklosti so ga uporabljali tudi za preizkušanje krvi.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]